Referenčna obrestna mera euribor, ki jo uporabljajo za določanje obrestne mere pri posojilih s spremenljivo obrestno mero, se je lani skoraj do konca leta postopoma zniževala, kar je bila dobra novica za tiste, ki so se zadolžili ali pa so o zadolževanju razmišljali. A v prvih dneh novega leta se je zgodil preobrat - euribor raste.
Banke v Sloveniji pri določanju obrestne mere s spremenljivo obrestno mero najpogosteje uporabljajo šestmesečni euribor, manj pogosto trimesečnega. Oba sta na predzadnji dan leta 2024 dosegla najnižje vrednosti v starem letu, nato pa je vrednost začela naraščati.
Od najnižjih vrednosti konec lanskega leta sta bila v ponedeljek že tri (šestmesečni euribor) oziroma skoraj štiri odstotke višje (trimesečni euribor). Višji euribor ob ohranjanju pribitkov bank pomeni dražje zadolževanje.
Preberi še
Evroobmočje: Rast cen ECB (še) ne skrbi
Najvišjo medletno inflacijo pri 4,5 odstotka beležil Hrvaška 4,5; Slovenija pri dveh odstotkih.
07.01.2025
Olajšanje v zasebnem sektorju, analitiki pričakujejo še hitrejše rezanje obrestnih mer
Kompozitni indeks nabavnih menedžerjev se je decembra zvišal z novembrskih 48,3 na 49,5.
16.12.2024
ECB znižala obrestne mere: Pričakuje se počasnejše gospodarsko okrevanje
Večji fokus analitiki pričakujejo na dogajanju na trgu dela ter na širše gospodarske razmere.
12.12.2024
Pred zasedanjem ECB: Euribor vztrajno drsi in ceni posojila
Šestmesečni euribor je v zadnjem letu upadel za več kot trideset odstotkov.
11.12.2024
Naj na začetku pojasnimo, da euribor določa Evropska bančna federacija, medtem ko Evropska centralna banka (ECB) določa ključne obrestne mere. Odločitve slednje sicer posredno vplivajo na euribor. Med trojico ključnih obrestnih mer ECB je z euriborjem še najbolj povezana ključna obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita - obrestna mera, po kateri se obrestuje denar, ki ga banke čez noč deponirajo pri centralni banki. Ta je od 18. decembra zacementirana pri treh odstotkih.
Ob decembrskem zasedanju odločevalcev Evropske centralne banke (ECB) so se nekateri že spraševali, ali bi januar 2025 lahko prinesel večji rez. "Ne razmišljam o tem," je takrat odvrnila predsednica ECB Christine Lagarde, ki vztraja, da je nadaljnja politika odvisna od podatkov, ki jih bodo vodili pri odločitvah.
Kaj je krivo za rast euriborja?
Če euriborja nekako prehiteva odločitve ECB, kot bi lahko sklepali iz grafa, kaj potem za nadaljnja zniževanja pomeni rast obeh euriborjev?
Analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković je pojasnil, da so k rasti euriborja pripomogle negotovosti zaradi morebitnih ameriških carin in dvig decembrske inflacije v evroobmočju na 2,4 odstotka (medletno) - višjo inflacijo je mogoče pripisati predvsem sezonskemu trošenju za počitnice in skromnemu zvišanju cen plina, pravi.
"Predvidevamo, da bodo prihodnje uvedene carine bolj usmerjene in selektivne, namesto da bi na splošno vplivale na celotno gospodarstvo EU. To bi moralo podpreti sedanjo pot zniževanja obrestnih mer ECB. Poleg tega nadaljnje znižanje obrestnih mer ECB izhaja iz nenehnega upada industrijskih podatkov iz Nemčije, kar kaže na vztrajno gospodarsko šibkost," je dodal.
Podatki o višji inflaciji konec leta niso bili presenečenje, poznavalci pa so izrazili pričakovanja, da bo ECB na prihodnjem zasedanju 30. januarja ponovno zarezala v obrestne mere. Ali bo res in kako globok bo rez, bomo šele videli.
Charlie Cornes, ekonomist Centra za ekonomske in poslovne raziskave, je po poročanju Bloomberga dejal, da se v prvi polovici leta pričakuje le eno nižanje. Prvi ekonomist banke Hamburg Commercial Bank Cyrus de la Rubia je ob pogledu na zadnje podatke v območju evra opozoril, da so stroški v storitvenem sektorju decembra narasli še močneje kot novembra, verjetno zaradi višjih plač. Nekateri višji stroški so se prenesli na stranke, kar pa je vodilo v višje prodajne cene: "Za denarne politike to pomeni, da bi morala centralna banka ostati previdna in v prvem četrtletju 2025 le rahlo znižati obrestne mere."
Kje bodo obrestne mere do konca leta
Blažeković za leto 2025 ohranja napoved: "Pričakujemo, da se bo trimesečni euribor do konca leta približal dvema odstotkoma, predvsem zaradi pričakovanega znižanja referenčne obrestne mere ECB." Nižji euribor bo prinesel nižje obrestne mere za posojila s spremenljivo obrestno mero, kar pa lahko pospeši večje kapitalske izdatke podjetij po vsej EU: "Nižji stroški financiranja bi prav tako lahko povečali stopnje dobička in ponudili ugodno okolje za rast poslovanja."
Na dva odstotka naj bi se znižala tudi ključna obrestna mera za mejni depozit ECB. Tako napovedujejo ekonomisti, ki so sredi decembra sodelovali v Bloombergovi anketi. Mediana napovedi pravi, da se bo do konca prvega četrtletja leta 2025 znižala na 2,5 odstotka (50 bazičnih točk nižje, kot je danes), do konca drugega četrtletja pa na dva odstotka, kjer naj bi jo ECB tudi obdržala.
.webp){kind=icon}