ECB še drugič znižala obrestne mere

Kot so napovedovali analitiki je Evropska centralna banka (ECB) na današnjem monetarnem zasedanju znižala ključne obrestne mere in prekinila premor. Že pred samim znižanjem so se temu ustrezno gibali tudi euriborji. Šestmesečni euribor, ki ga za izračun uporablja večina slovenskih bank, je v zadnjih dneh zdrsnil pod 3,3 odstotka, kar je najmanj po maju 2022. V ECB so trenutno golobje razpoloženi, kar pomeni, da so bolj naklonjeni oziroma, da se bolj nagibajo rahljanju denarne politike.

Na podlagi posodobljene ocene Sveta ECB glede inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in moči denarne politike je zdaj primerno narediti še en korak pri zmanjševanju stopnje omejitve denarne politike, so sporočili iz ECB. ''Inflacija ostaja visoka, saj plače še vedno hitro rastejo, vendar se pritiski na stroške dela zmanjšujejo. Nove obrestne mere začnejo veljati v sredo, 18. septembra.

Pogoji financiranja ostajajo restriktivni, gospodarska aktivnost pa je še vedno umirjena, kar odraža šibko zasebno potrošnjo in naložbe.'' Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija pravočasno vrnila na srednjeročni cilj dveh odstotkov. Obrestne mere bo ohranil dovolj restriktivne za dosego tega cilja, še sporočajo. Odločitve sveta ECB o obrestnih merah bodo temeljile na oceni inflacijskih obetov, vhodnih gospodarskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in moči prenosa denarne politike, še sporočajo.

Analitiki: Do konca leta še eno znižanje za 25 bazičnih točk

''ECB je po pričakovanjih znižala depozitno obrestno mero na 3,5 odstotka in znižala razpon med depozitno in drugima dvema ključnima obrestnima merama s 50 na 15 bazičnih točk,'' so zapisali analitiki Bloomberg Adria. Inflacijska pričakovanja so nekoliko povišana zaradi vztrajne inflacije v storitvenem sektorju. Storitveni sektor je še vedno dobro razpoložen, kar je razvidno iz same stopnje inflacije storitev, pa tudi iz indeksa zaupanja menedžerjev, ki je nad 50 točkami. Inflacijo storitev (predvsem cen transporta) bi po oceni analitikov lahko znižala nižja cena nafte. Ta zaradi vrnitve Libije na trg beleži cene na ravni iz leta 2021. Po drugi strani pa je napovedana gospodarska rast nekoliko znižala zaradi geopolitičnih sporov in počasnega gospodarstva zahodne Evrope.

Delniški in obvezniški trgi so se na odločitev ECB odzvali pozitivno. ''Predvsem periferna borzna indeksa kot sta španski IBEX35 in italijanski FTSE MIB, saj gre za bolj zadolžene države, ki jim rahljanje monetarne politike koristi.'' Enako smer vidimo pri gibanju obveznic, kjer so se danes najbolj podražile italijanske obveznice, še ugotavlja ekipa analitikov Bloomberg Adria.

Do konca leta pričakujejo vsaj še eno znižanje ECB za 25 bazičnih točk. S tem ocenjujejo, da se bo počasi vlil optimizem v gospodarstvo, s previdnostjo glede nižanja inflacije proti cilju dveh odstotkov do drugega polletja 2025. Glede prenosa  nižje referenčne obrestne mere na posojila podjetjem in prebivalstvu, dodajajo, bo še šlo nekoliko počasneje. Pozitiven učinek pričakujejo v prvi polovici prihodnjega leta. ''Nižje obrestne mere bodo občutili bolj zadolženi sektorji v Evropi, kot so nepremičnine ali storitve, kjer naj bi se znižali stroški varovanja (CDS), kar bo dodatno omogočilo ugodnejše zadolževanje.''

Nevtralna stopnja pri 2,5 odstotka

Najbolj jastrebovsko nastrojena člana sveta ECB - članica izvršnega odbora Isabel Schnabel in predsednik Bundesbank Joachim Nagel svarita pred prehitrim rahljanjem denarne politike. Drugi člani pa se bojijo, da bi bila politika ECB preveč restriktivna in bi gospodarstvo omejevala bolj, kot je potrebno. Večina analitikov napoveduje tudi znižanje obrestnih mer v decembru. S tem bi ohranili tempo rahljanja ključnih obrestnih mer pri 25 bazičnih točkah na trimesečje, dokler ne dosežejo 2,5 odstotka čez eno leto. Na tej stopnji obrestnih mer mnogi ocenjujejo, da bi dosegli tako imenovano nevtralno stopnjo, ki ne omejuje in ne spodbuja gospodarstva, je poročal Bloomberg.

Kaj bo sledilo? Osnovni scenarij glede na napovedi ekonomistov Bloomberga je, da bo ECB obrestne mere oktobra ohranila nespremenjene in jih nato decembra znova znižala. Če bi prišlo do presenečenj ob objavi makroekonomskih podatkov, pa bi lahko prišlo do več do zaporednih rezov, so prepričani analitiki. Septembrski rez je po junijskem drugi letos, medtem ko so se pred tem nazadnje znižale leta 2019. A pričakovanja trgov se tu še ne ustavijo. Ocenjujejo namreč, da bi ECB morala v obrestne mere poseči še enkrat letos, in sicer bi se moral zadnji letošnji rez zgoditi decembra. ECB se bo do konca leta srečala še na dveh monetarnih srečanjih.

ECB zmanjšuje razpon med ključnimi obrestnimi merami

Septembrsko znižanje ključnih obrestnih mer je drugačno od junijskega. Obrestno mero mejni depozit so znižali za 25 bazičnih točk na 3,5 odstotka, obrestno mero operacij glavnega refinanciranja pa s 4,25 na 3,65 odstotka. Ključno obrestno mero mejno posojilo so znižali s 4,5 odstotka na 3,9 odstotka. Odločitev o zmanjšanju razlike med ključnimi obrestnimi merami so sprejeli že marca. Cilj je stabilizirati hitrost denarja in zmanjšati volatilnost na kratkoročnih denarnih trgih, so pojasnili analitiki Bloomberg Adria.

Asimetrični razpon med tremi ključnimi obrestnimi merami so zapuščina obdobja negativnih obrestnih mer. Da bi se borili proti deflaciji in spodbudili gospodarstvo, so takrat v ECB znižali depozitno obrestno mero krepko v negativno območje, medtem ko tega niso mogli storiti s preostalimi dvema obrestnima merama. Z zmanjševanjem razpona obrestnih mer želi ECB zagotoviti, da lahko banke po potrebi dobijo posojila po nižjih obrestnih merah, so pojasnili v Bloombergu.

Inflacija se umirja, rast stagnira

Inflacija se je v evrskem območju na medletni ravni avgusta znižala na 2,2 odstotka, kar je najnižje po juliju 2021. Jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, se je upočasnila na 2,8 odstotka. Povišan ostaja indeks cen storitev, ki se je avgusta povišal na 4,2 odstotka. To je najvišja raven po novembru 2023. Kazalniki rasti gospodarstev kažejo na upadanje rasti. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja je v drugem trimesečju zdrsnila na 0,2 odstotka.

Prihodnji teden bo zasedala še ameriška centralna banka Fed. Če upoštevamo namige Jeroma Powlla in napovedi analitikov, bodo obrestne mere znižali. Trg pričakuje, da bo Fed 18. septembra končno znižal obrestno mero. Nekateri celo špekulirajo, da bi rez lahko bil ne le za 25 bazičnih točk, temveč za 50 bazičnih točk.

V članek je bil dodan komentar analitikov Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar