Svet Evropske centralne banke (ECB) je poleti dosegel vrhunec 'golobjega tona', zaradi česar je znižanje obrestne mere v četrtek skorajda gotovo, kaže novi indeks ECBspeak Bloomberga. Ko se centralne banke ali oblikovalci politik opisuje kot golobje, to pomeni, da se nagibajo k politikam, ki spodbujajo gospodarsko rast in stabilnost.
Indeks razpoloženja oblikovalcev monetarne politike – ki temelji na algoritmu za obdelavo naravnega jezika in uporablja 54 tisoč Bloombergovih naslovov novic o ECB, ki segajo v leto 2011 – je po hitrem upadu nato od junija dalje znova zamenjal smer. Zaradi hitre rasti plač in nestabilne inflacije cen storitev so se apetiti po hitrem sproščanju zmanjšali.
Indeks je junija lani dosegel najvišjo vrednost 34,5 točke, s čimer je bil precej nad ničelno mejo, ki ločuje jastrebovsko in golobjo komunikacijo. Od takrat se je vrednost indeksa močno znižala in junija z -23,3 točke dosegla najnižjo vrednost letos.
Preberi še
Pred zasedanjem ECB: Euribor se je spustil na najnižjo raven v letu in pol
Zakaj bo septembrsko znižanje ključnih obrestnih mer drugačno od junijskega?
11.09.2024
Dan D: Koliko nižje bodo obrestne mere?
Septembrski rez ECB bi bil po junijskem drugi letos.
10.09.2024
Analiza posojil: Katera banka trenutno ponuja najugodnejša posojila?
Stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero so se v zadnjem letu v povprečju pocenila za dobre pol odstotne točke.
14.08.2024
Lagarde je šefinja ECB, a ekonomisti bolj zaupajo Schnabel in Lanu
Lagarde večinoma deluje kot predsednica, ki posreduje pri iskanju soglasja.
18.07.2024
Čeprav je torej novo znižanje obrestnih mer na četrtkovem monetarnem srečanju po prepričanju trgov, analitikov in omenjenega indeksa gotovo, pa nihče ne more napovedati, kaj bo sledilo. Osnovni scenarij glede na napovedi ekonomistov Bloomberga je, da bo ECB obrestne mere oktobra ohranila nespremenjene in jih nato decembra znova znižala. Če bi prišlo do presenečenj ob objavi makroekonomskih podatkov, pa bi lahko prišlo do več do zaporednih rezov, so prepričani analitiki.
Septembrski rez bi bil po junijskem drugi letos, medtem ko so se pred tem nazadnje znižale leta 2019. A pričakovanja trgov se tu še ne ustavijo. Ocenjujejo namreč, da bi ECB morala v obrestne mere poseči še enkrat letos, in sicer bi se moral zadnji letošnji rez zgoditi decembra.
ECB že od svoje ustanovitve na komunikacijo gleda kot na ključno pri vzpostavljanju in ohranjanju njegove verodostojnosti. Prav tako igra pomembno vlogo pri prenosu denarne politike — vpliva na pričakovanja udeležencev na trgu, podjetij in gospodinjstev.
Zgodovinsko ujemanje, a indeks nima vedno prav
Zgodovinske vrednosti indeksa, ki sega v leto 2011, se dobro ujemajo s politiko ECB: indeks je bil vse leto 2014 globoko v negativnem območju, ko se je Svet ECB pripravljal na objavo lansiranja razširjenega programa nakupa sredstev januarja 2015.
Indeks je od jeseni 2018 do pomladi 2019 upadal, ko se je ECB pripravljala na ponovni začetek programa odkupov. Ta odločitev je bila objavljena septembra 2019, zdrs indeksa pa so sprožili odzivi, kot je tisti takratnega predsednika ECB Maria Draghija, da so znatne spodbude bistvene za okrepitev inflacije.
Kot pišejo pri Bloombergu, to sicer ne pomeni, da ima indeks vedno prav. Opazovalci ECB se namreč ne strinjajo vedno, kako si razlagati besede predsednice Christine Lagarde in drugih članov Sveta ECB. Poleg tega indeks oceni, ali so besede bolj jastrebovske ali golobje.
Čeprav je po poročanju Bloomberga omenjeni indeks eksperimentalni in ga bodo še naprej izpopolnjevali, pa že zdaj daje dostojno razlago komunikacije med člani Sveta ECB.