ECB tokrat brez reza pred poletnim premorom

Evropska centralna banka (ECB) je na današnjem monetarnem srečanju pustila obrestne mere nespremenjene, potem ko jih je junija prvič znižala. "Monetarna politika ohranja pogoje financiranja restriktivne. Hkrati so pritiski na domače cene še vedno visoki, inflacija storitev je povišana in skupna inflacija bo verjetno ostala nad ciljno tudi v prihodnjem letu," so zapisali v Svetu ECB.

Takšna odločitev – ki ohranja ključno obrestno mero pri 3,75 odstotka – so pričakovali tako analitiki kot trgi zaradi inflacijskih pritiskov, zlasti s trga dela. Analitiki tako pričakujejo, da bo centralna banka počakala na več podatkov o plačah, gospodarski rasti in produktivnosti, preden bo dodatno omilila denarno politiko. Tudi predsednica ECB Christine Lagarde je nakazala, da bo monetarno sproščanje "odvisno od podatkov". Stroški izposojanja denarja naj bi se znova znižali septembra, najbolj optimistični pa verjamejo v še eno nižanje obrestnih mer do konca leta.

Tako meni tudi Mihael Blažeković, analitik Bloomberg Adria, ki na četrtkovem srečanju ECB pričakuje "poletni premor". Do konca leta pričakuje še dve znižanji obrestnih mer v višini 25 bazičnih točk. "Obrestne mere za posojila gospodinjstvom in podjetjem so dosegle vrh, hkrati pa je bil obseg povpraševanja po posojilih na dnu. ECB po letu 2022 v minulem četrtletju beleži prvo povečanje povpraševanja po posojilih gospodinjstvom," poudarja Blažeković.

Inflacija v evrskem območju, merjena s harmoniziranim indeksom, se je junija ustalila pri 2,5 odstotka, medtem ko je jedrna inflacija, torej tista, iz katere so izločene cene energije, hrane, alkoholnih pijač in tobaka, junija medletno ostala pri 2,9 odstotka. Rast plač se je v evrskem območju nekoliko pospešila glede na zadnje podatke kazalnika ECB, kar lahko prispeva k počasnejšemu zniževanju inflacije.

Euribor do konca leta pri treh odstotkih?

"Čeprav brezposelnost v evrskem območju ostaja rekordno nizka, plače pa solidno rastejo, ne pričakujem pomembnega vpliva na skupno stopnjo inflacije," meni Blažeković. Kot pojasnjuje, so namreč absolutne ravni cen precej visoke, podjetja pa skoraj nimajo več prostora za dvig cen, če ne želijo upada prometa. "Po drugi strani pa so indeksi zaupanja menedžerjev v večini držav pozitivni, kar nakazuje, da se je evropskemu gospodarstvu po lanski tehnični recesiji v zahodni Evropi uspelo pobrati," pravi Blažeković.

Zelo verjeten scenarij je po njegovih besedah jesensko znižanje obrestnih mer, kar bi pomenilo zniževanje obresti za posojila podjetjem, ki bi lahko prihodnje leto ob nižjih obrestnih merah začela nov investicijski cikel.

Euriborji – obrestne mere, po katerih si denar med seboj posojajo evropske banke in igrajo ključno vlogo pri višini obrestnih mer posojil – so po znižanju obrestnih mer ECB vidno upadli. Trimesečni euribor je trenutno pri 3,6 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj od vrha sredi lanskega leta.

To je nekoliko bolj optimističen scenarij, kot predvidevajo finančni trgi. Obrestne zamenjave namreč kažejo, da trgovci ob koncu pričakujejo ključne obrestne mere na ravni 3,2 odstotka. Pod tri odstotke naj bi obrestne mere upadle šele po koncu prvega četrtletja 2025.

Ključna bo produktivnost

Da se bo inflacija vrnila na dvoodstotni cilj ECB, bo treba povečanje produktivnosti, poroča Bloomberg. Produktivnejša delovna sila bi znižala stroške na enoto proizvodnje, s čimer bi prispevala k zniževanju inflacije.

"ECB se precej zanaša na povečanje produktivnosti, da bi ublažila inflacijske pritiske. Če se to ne zgodi ‒ če ne gre samo za ciklični upad produktivnosti, ampak za nekaj, kar je nekoliko bolj strukturno ‒ bi to imelo pomembne posledice tudi za inflacijo," je za Bloomberg dejal Paul Hollingsworth, ekonomist pri BNP Paribas.

Nekateri analitiki pravijo, da so napovedi ECB glede povečanja produktivnosti v letih 2025 in 2026 za približno odstotek (občutno več od povprečnih 0,6 odstotka v dveh desetletjih pred pandemijo covida 19) preveč rožnate. Podatki sicer kažejo, da se je produktivnost lani znižala za približno odstotek, v prvem četrtletju pa za 0,6 odstotka. V ozadju padca produktivnosti naj bi bil pojav, ko so številna podjetja zaradi pomanjkanja delovne sile obdržala delavce kljub počasni gospodarski rasti.

"Nedavna povišanja stroškov na zaposlenega, nadaljnji pritiski na rast plač in storitvena inflacija so razlogi, da svet ECB ne želi ponovno znižati obrestnih mer brez podatkov, ki bi potrdili, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo," je za Bloomberg pojasnil David Powell, višji ekonomist za evrsko območje.

Tudi raziskava ECB kaže, da evropska podjetja v naslednjih 12 mesecih pričakujejo zmernejše povečanje plač delavcev.
Pričakuje se, da se bodo plače zvišale za 3,3 odstotka, medtem ko so pred tremi meseci napovedovali zvišanje za 3,8 odstotka. Podjetja so prav tako znižala pričakovanja glede prodajnih cen ‒ namesto za 3,3 odstotka naj bi se povišale za tri odstotke.

Kaj pravijo analitiki BBA?

Analitik Blommberg Adria Mihael Blažeković meni, da je ECB "v skladu s pričakovanji ustavila sproščanje denarne politike." Inflacija se počasi giblje proti srednjeročnemu dvoodstotnemu cilju, vendar še vedno obstajajo pritiski na cene, predvsem v storitvenem sektorju, pravi. "Prelivanje višjih cen inputov in močna rast plač v zadnjih mesecih se odraža na cenah storitev," pojasnjuje, saj so te v juniju medletno narasel za 4,1 odstotka.

Čeprav je ECB ponovila, da ni zavezana konkretni poti nadaljnjega zniževanja obrestnih mer, so se kapitalski trgi odzvali dokaj umirjeno, pravi Blažeković. "Obveznice so minimalno v rdečem, delnice pa še naprej rastejo zaradi pozitivnega razpoloženja in zaradi pričakovanja rezultatov podjetij za drugo četrtletje," navaja razloge za optimizem.

Izpostavlja zlasti španski indeks IBEX35 in francoski CAC40, ki "danes rasteta zaradi pričakovane solidne rasti dobičkov v drugem četrtletju." V primerjavi z včerajšnjim dnem je verjetnost nadaljevanja zniževanja obrestnih mer v devetem mesecu ostala 82-odstotna.

Pričakovati je, pravi, da bo ECB do konca letošnjega leta znižala obrestne mere vsaj za 50 bazičnih točk, kar bo trimesečni euribor premaknilo proti trem odstotkom. Prav tako, čeprav je teh 50 točk vključenih v ceno obveznic, pričakujemo, da bodo cene obveznic v nadaljevanju leta rasle zaradi nižjih obrestnih mer, zlasti če bo inflacija padala hitreje, kot pričakuje ECB, potegne črto pod analizo.

Posodobljeno s podatkom, da obrestne mere ostajajo nespremenjene.

Dodan je bil komentar analitika Bloomberg Adria Mihaela Blažekovića.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar