Olajšanje po rezu ECB: Euribor zavil navzdol

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek po devetih mesecih premora začela sproščati monetarno politiko. V skladu z odločitvijo se bodo v sredo, 12. junija, ključne obrestne mere (za glavno refinanciranje, obrestne mere na mejno posojilo in mejni depozit) znižale za 25 bazičnih točk, in sicer na 4,25, 4,50 oziroma 3,75 odstotka.

Zakaj je pri nižanju obrestnih mer ECB prehitela ameriški centralno banko Federal Reserve (Fed)? To je posledica drugačnega stanja v gospodarstvu. Odločitev temelji na makroekonomskih podatkih, ki kažejo na okrevanje gospodarske aktivnosti in nadaljnje postopno upadanje inflacije, je po odločitvi ECB pojasnil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Kaj se zaradi rahljanja restriktivnosti denarne politike ECB dogaja z medbančno obrestno mero euribor? Kako se bo rez ECB odrazil na višini obrestnih mer posojil ter na depozitne obrestne mere?

Euriborji zavili navzdol

Euriborji – obrestne mere, po katerih si denar med seboj posojajo evropske banke in igrajo ključno vlogo pri višini obrestnih mer posojil – so v zadnjih dneh vidno upadli. Njihova vrednost vpliva na ceno posojil in mesečne obroke ter imajo neposreden vpliv na višino mesečnega obroka posojil s spremenljivo obrestno mero in vplivajo na višino obrestne mere novih posojil s fiksno obrestno mero.

Šestmesečni euribor, ki je pri posojilih s spremenljivo obrestno mero najpogostejši pri slovenskih bankah, je od začetka maja s 3,83 zdrsnil na 3,74 odstotka. Spomnimo, vrh je dosegel sredi novembra, ko je presegel 4,14 odstotka.

Trimesečni euribor, ki ga v Sloveniji za referenco pri posojilih s spremenljivo obrestno mero uporabljata banki SKB in Unicredit, ostaja trenutno najvišji pri 3,755 odstotka. Vendar je od začetka maja tudi trimesečni (tako kot šestmesečni) upadel. Trimesečni euribor je bil najvišji sredi oktobra in sredi novembra, ko je obakrat presegel štiri odstotke.

Dodati je treba, da euriborji različnih ročnosti že vključujejo pričakovanja glede prihodnjega gibanja obrestnih mer. Zato so za približno 25 bazičnih točk upadli pred samim rezom ključnih obrestnih mer.

Analitiki: Šestmesečni euribor se bo spustil proti trem odstotkom

Dvanajstmesečni euribor ostaja najnižji, ker se v prihodnjih 12 mesecih pričakujejo nižje obrestne mere; zdrsnil je na 3,684 odstotka.

Enomesečni euribor mu tesno sledi in je v zadnjih tednih najbolj odločno upadel, nato pa v dneh tik pred zasedanjem ponovno zrasel. Trenutno je tik nad 12-mesečnim euriborjem pri 3,688 odstotka.

Trimesečni euribor je referenčna obrestna mera na evropskih finančnih trgih, zato na Bloombergu analitiki napovedujejo njegovo prihodnje gibanje. Srednja ocena napovedi 13 analitikov kaže, da se bo v tretjem trimesečju znižal na 3,4 odstotka, do konca leta pa napovedujejo znižanje do 3,15 odstotka.

Med analitiki je najbolj črnogleda analitičarka Maria Martinez iz španske banke BBVA, ki trimesečni euribor pričakuje pri 3,31 odstotka. Na drugi strani pa analitik pri Oxford Economics Angel Talavera pričakuje, da se bo znižal na 2,65 odstotka. Upadanje se bo nadaljevalo tudi prihodnje leto. V prvi polovici 2025 napovedujejo znižanje trimesečnega euriborja na 2,7 odstotka, do konca leta 2025 pa na 2,36 odstotka.

Obrestne mere na posojila v Evropski uniji so dosegle svoj vrh. Gibanje plač bo v prihodnje v središču pozornosti ECB. Močan trend pri plačah ohranja pritisk, ki bi lahko zmanjšal število znižanj obrestnih mer do konca leta, so zapisali analitiki Bloomberg Adria. Z nadaljnjim nižanjem ključnih obrestnih mer se bo zmanjšal tudi pritisk na stroške financiranje podjetij kot tudi gospodinjstev. Ekipa analitikov pri Bloomberg Adria pričakuje, da se bo šestmesečni euribor do konca leta nižal proti trem odstotkom.

Dodajajo, da bi se lahko znižanje ključnih obrestnih mer hitreje odrazilo v zahodnih državah kot v regiji Adria. Tako imenovani obrestni prenos iz ključnih na posojila je v času dvigovanja precej hitreje kot regiji Adria rasel v zahodnih državah. Zato podobno pričakujejo pri sproščanju denarne politike oziroma nižanju obrestnih mer. Na to vpliva tudi visoka likvidnost v regiji Adria.

Obrestne mere na posojila, ki so jih Slovenci plačevali marca

Banka Slovenije je podatke povprečnih obrestnih mer na posojila nazadnje objavila maja in razkrivajo stanje ob koncu marca. Variabilne obrestne mere na stanovanjska posojila so marca v Sloveniji celo zrasle na 5,3 odstotka. V evrskem območju so medtem upadle na 4,79 odstotka. Pri potrošniških posojilih s spremenljivo obrestno mero so povprečne obrestne mere zrasle tako v Sloveniji kot v evrskem območju. V Sloveniji so povprečno nižje kot v območju z evrom, vendar so marca zrasle za okoli 0,7 odstotka in bile tik po sedmimi odstotki. To je največ po juliju 2023. V evrskem območju so zrasle za približno pol odstotne točke na 8,15 odstotka.

Povprečne fiksne obrestne mere še naprej upadajo. Konec marca so upadle pri stanovanjskih kot tudi potrošniških posojilih. Pri stanovanjskih posojilih so v evrskem pri 3,57 odstotka, v Sloveniji so višje pri 3,78 odstotka. Pri potrošniških posojilih pa je zgodba obratna. V Sloveniji so v povprečju za 1,2 odstotne točke nižje kot v evrskem območju.

Slaba novica za varčevalce

Nemška neobanka Trade Republic je že naznanila, da bo z 12. junijem, ko začnejo veljati nižje ključne obrestne mere, tudi sama znižala obrestno mero na depozite na 3,75 odstotka. Pravzaprav ne gre za depozit, temveč obrestno mero na sredstva na vpogled. Kakšne so obrestne mere na depozite pri slovenskih bankah? Precej nižje.

Opaznejših premikov obrestnih mer na depozite konec marca še ni bilo opaziti. Pri vlogah na vpogled ostajajo skoraj ničelne (0,13 odstotka), v območju z evrom pri 0,37 odstotka. Za kratkoročne vloge pri slovenskih bankah je bilo marca v povprečju obrestna mera na depozite pri 1,38 odstotka, v drugih bankah območja z evrom pa veliko višje, pri 3,25 odstotka. Dolgoročne vloge so se marca v slovenskih bankah povprečno obrestovale po obrestni meri 2,55 odstotka, v evrskem območju pa pri 3,15 odstotka.

Slovenske banke pohitele z nižanjem depozitnih obrestnih mer

Naša analiza v aprilu je pokazala, da so nekatere banke depozitne obrestne mere znižale že v obdobju med januarjem in aprilom. NLB je za depozite z ročnostjo do enega leta od septembra do konca januarja ponujala odstotek obresti, v tokratni primerjavi pa smo opazili, da ponuja le še 0,75 odstotka. Za ročnost nad enim in do dveh let lahko komitenti prejmejo 2,25 odstotka obresti, za ročnost nad dvema letoma pa ponujajo 1,75 odstotka obresti. Januarja so komitenti za dolgoročno vezavo sredstev prejeli med dvema in 2,5 odstotka obresti.

V Novi KBM so še januarja za vezavo sredstev nad enim letom ponujali med 1,2 odstotka do dveh odstotkov, aprila so obrestne mere znižali na minimalnih 0,01 odstotka. Nekoliko so depozitne obrestne mere za dolgoročno vezavo aprila prilagodili tudi v Banki Sparkasse, kjer za enoletno vezavo ponujajo do 2,5 odstotka obresti. Za daljše vezave se nato obrestne mere počasi znižujejo proti 2,3 odstotka. Januarja so za vezavo nad enim letom ponujali tudi do 2,9 odstotka obresti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar