ECB bo upočasnila zniževanje obrestnih mer zaradi političnih tveganj

Evropska centralna banka (ECB) bo premišljeno pristopila k zniževanju obrestnih mer, saj politični pretresi prinašajo vrsto tveganj za vrnitev inflacije nad ciljnima dvema odstotkoma, je pokazala anketa Bloomberga med analitiki. Naslednjič se bodo člani Sveta ECB sestali prihodnji teden.

Po junijskem prvem znižanju obrestnih mer za četrt točke vprašani pričakujejo, da si bodo uradniki vzeli več časa, ko se bodo dobili na srečanju naslednji teden. Pričakuje se, da bodo obrestne mere znižali spet septembra. Tempo zniževanja naj bi bil namreč tak, da bi stroške izposojanja znižali enkrat na četrtletje, dokler obrestna mera za depozite ne bo dosegla 2,5 odstotka v 2025.  

Postopno monetarno rahljanje je odraz vse večjih težav pri ocenjevanju morebitnih gospodarskih pasti, ki so v evrskem območju. Inflacijski pritiski ostajajo močni, gospodarsko okrevanje po večmesečni stagnaciji pa se morda že ohlaja. Volitve pa medtem - zlasti onkraj Atlantika - silijo vlagatelje, da ponovno razmislijo o svojih naložbah.

Analitiki zdaj uvrščajo novembrske predsedniške volitve v ZDA in grožnjo z novim mandatom za Donalda Trumpa kot največjo nevarnost za gospodarstvo na stari celini, medtem ko so pretresi v Franciji obudili spomine na evropsko dolžniško krizo v zadnjem desetletju.

'V Franciji ni skritega zaklada'

"Francija si ne more privoščiti, da bi še naprej povečevala primanjkljaj ali obremenjevala svoja podjetja z več davki in stroški," je opozoril guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau, medtem ko se politične stranke borijo za oblikovanje vladne koalicije. Nobena namreč ni dobila večine.

Villeroy je opozoril, da v Franciji "ni skritega zaklada" in da se mora drugo največje gospodarstvo v območju evra zanašati na produktivnost in inovacije. Mesečna raziskava francoske centralne banke je orisala povečanje negotovosti med podjetij. "Ko izstopamo iz inflacijskega šoka, nam na žalost grozi še en šok - šok negotovosti," je dejal bankir. 

Bloomberg

 

Tovrstna negotovost člane Sveta ECB pod vodstvom predsednice Christine Lagarde sili v previdnost, znižanj obrestnih mer pa zato ne napovedujejo vnaprej, temveč se zananšajo na podatke iz gospodarstva. Glavni ekonomist  ECB Philip Lane je med tistimi, ki pravijo, da je julij predvsem priložnost za ekonomski pregled.

Trgi so še bolj previdni od ekonomistov, saj obrestne zamenjave kažejo, da vlagatelji predvidevajo zgolj še eno znižanje obrestnih mer letos. Verjetnost za še eno znižanje do konca leta je bistveno nižja. 

David Powell, višji ekonomist za evroobmočje, je med drugim dejal, da bodo trgi srečanje ECB 18. julija pozorno spremljali, da bi prilagodili pričakovanja glede naslednjega znižanja obrestnih mer, čeprav je skoraj gotovo, da bodo obrestne mere ta mesec ostale nespremenjene. "Lagarde bo septembra verjetno namignila na še eno znižanje, a se k temu ne bo zavezala," je prepričan Powell.

Velika večina analitikov pravi, da ECB zaradi dogodkov v ZDA ne bo spremenila smeri monetarne politike. Samo en od 29 anketiranih pričakuje, da bodo uradniki prilagodili svoje načrte kvantitativnega zaostrovanja. Nasprotno pa jih precej skrbi, da bi lahko bila gospodarska rast šibkejša in inflacija višja, kot je še junija napovedala ECB. Zlasti storitvena inflacija ostaja visoka, deloma zaradi povečanja plač.

Ob tem pa bo ECB morda reagiral na vse večje verjetnosti za prvo znižanje obrestnih mer onkraj Atlantika, ki se obeta v septembru. "Glede na to, da se retorika Feda znova usmerja k znižanju obrestnih mer, ko se zdi, da se podatki o dejavnosti in trgu dela normalizirajo z zelo robustnih ravni, bi morala ECB ponovno razmisliti o nadaljevanju monetarnega sproščanja," je dejal Hlias Tsirigotakis, ekonomist pri nacionalni banki Grčije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar