Letna inflacija v evrskem območju naj bi junija 2024 dosegla 2,5 odstotka, kar je za desetinko manj od majske.
Po prvi oceni Eurostata naj bi bila junijska inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom, 2,5-odstotna oziroma manj kot majska, ki je bila 2,6 odstotka. Največjo utež pri letni inflaciji junija ima storitvena dejavnost, in sicer 4,1 odstotka, sledita ji hrana in tobak z 2,5-odstotno, energija pa 0,2-odstotno rastjo.
Preberi še
Znatna junijska inflacijska ohladitev
Neharmoniziranih inflacija pri 1,5 odstotka, lani še 6,9-odstotna.
28.06.2024
Novi ceniki bank: Kdo bo podražil storitve in katere?
Ustvarjanje dohodka bank tako iz neto obrestnega kot iz neto neobrestnega dela je trenutno razmeroma stabilno.
21.06.2024
Ifo zvišal napoved rasti nemškemu gospodarstvu
Povpraševanje bosta spodbujala bolj ohlapna denarna politika ECB in krepljenje svetovne trgovine.
20.06.2024
Ameriški Fed poziva k potrpežljivosti, kako se bodo odločili pri BOE?
BOE bi po napovedih prvič obrestne mere znižala avgusta ali septembra, pri Fedu je prvo znižanje še v zraku.
19.06.2024
Najvišja inflacija ostaja v Belgiji, v Avstriji najnižja po treh letih
Med državami EU imajo še vedno najvišjo inflacijo v Belgiji (ta je 5,5-odstotna), višjo od treh odstotkov pa imajo še v Španiji, na Hrvaškem, Cipru, Nizozemskem, Portugalskem in Avstriji. Prav pri naših severnih sosedih je inflacija najnižja v zadnjih treh letih. Kot je znano, je inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom v Sloveniji, junija dosegla 1,6 odstotka (junija lani je bil 6,6-odstotna).
Najnižjo inflacijo imajo na Finskem (0,6-odstotno) in Italiji, kjer je bila medletna junijska inflacija desetinko pod odstotkom. Pod povprečno inflacijo v evrskem območju so imeli junija še na Irskem (1,5-odstotno), Grčiji (2,4-odstotno), Latviji (1,4-odstotno), Litvi (enoodstotno), Malti (2,1-odstotno) in na Slovaškem, kjer beležijo desetinko manjšo inflacijo od povprečja.
Brezposelnost v EU nespremenjena
Stopnja brezposelnosti v EU je bila maja šestodstotna, kar je enako kot aprila in maja lani. V območju z evrom je bila 6,4-odstotna, kar je prav tako na isti ravni kot aprila, a za 0,1 odstotne točke manj kot maja lani, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
Po ocenah Eurostata je bilo maja v EU brezposelnih 13,2 milijona ljudi, od tega v območju z evrom nekaj več kot 11 milijonov.
Kaj to pomeni za novo znižanje obrestnih mer?
Evropska centralna banka (ECB) bo verjetno do konca leta še enkrat zarezala v obrestne mere, vendar s tem ne bi smela hiteti, meni članica sveta ECB Madis Muller. Na vprašanje, kdaj naj bi se to zgodilo, pa odgovarja: "Kdaj natančno in koliko, bomo pa še videli."
Mullerjeva je ob robu letnega foruma ECB o centralnem bančništvu dejala, da "moramo biti potrpežljivi, predvsem zaradi še vedno visoke vrednosti osnovne inflacije in močne rasti plač".
Mullerjeva poudarja, da se inflacija "bolj ali manj giblje po pričakovani poti in da bi se lahko konec leta 2025 ustavila pri ciljnih dveh odstotkih, vendar opozarja, da izboljšanje gospodarstva "lahko povzroči tudi nekaj pritiskov navzgor".
Predsednica ECB Christine Lagarde je včeraj poudarila, da še nimajo prepričljivih dokazov, da so inflacijski pritiski minili. "Še vedno se soočamo z več negotovostmi," je dejala Lagardova. "Potreben je čas, da bomo imeli dovolj podatkov in, da se prepričamo, da so tveganja nad ciljno inflacijo minila."
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pa je dejal: "Če se bo vse razvijalo po pričakovanjih, lahko letos še naprej znižujemo obrestne mere. Vendar tega ne bi želel povezati z nobenim datumom, to je povezano s podatki, ki jih bomo prejeli."