Evro je ujet med hudičevim Fedom in razburkanim političnim morjem

Evro se sooča z nenadnim poslabšanjem političnega okolja, zaradi katerega bi vlagatelji običajno zavrgli valuto, vendar pa sliko zamegljujejo vse težje razumljivi obeti glede svetovnih obrestnih mer, zaradi česa je evro v zadnjem tednu nekoliko nižje v razmerju do dolarja.

Ker je evro ujet med manjšimi donosi državnih zakladnic po majskih poročilih o inflaciji v ZDA, ki so bila šibkejša od pričakovanj, in posledicami uspehov skrajno desnih strank na evropskih volitvah, bi bilo priporočljivo, da trgovci stavijo nanj ali proti njemu z uporabo deviznih parov, ki niso dolarji.

 

Rezultati evropskih volitev so minuli teden dobili nove razsežnosti, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron razpisal predčasne volitve. Vlagatelji so se zaradi možnosti, da bo predsednik vlade skrajno desničarski kandidat, ki morda ne bo popolnoma zavezan projektu evra, začeli 'odmetavati' svoje francosko premoženje. Frexit je nenadoma postal nezanemarljiva skrb, finančni trgi pa se izogibajo politični nestanovitnosti.

Nemška vladajoča koalicija je doživela podoben poraz, opozicijske desničarske stranke pa so se odrezale bolje. Edina jasna zmagovalka evropskih vladajočih strank je bila desničarska stranka Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni.

Devizna strateginja Bloomberg Intelligence Audrey Childe-Freeman meni, da so medvedje napovedi za evro bolje izražene v primerjavi s švicarskim frankom ali britanskim funtom. Status franka kot zatočišča govori sam zase, čeprav je njegova 1,5-odstotna uradna obrestna mera precej nižja od obrestnih mer, ki jih imajo podobne centralne banke. Ker je Evropska centralna banka v začetku meseca znižala svojo depozitno obrestno mero na 3,75 odstotka, je razlika do 5,25-odstotne ravni angleške centralne banke še večja.

Na dinamiko valutnih trgov bi lahko bolj vplivala zamenjava Združenega kraljestva s Francijo na lestvici politične stabilnosti. Britanska opozicijska laburistična stranka je na dobri poti, da na parlamentarnih volitvah 4. julija osvoji večino, kar bi po osmih letih melodrame od referendumskega glasovanja o brexitu leta 2016 v zavesti vlagateljev lahko pomenilo pet ali več let stabilne vlade. Če bi Francija od prihodnjega meseca naprej živela v tako imenovanem sožitju s predsednikom vlade iz druge stranke in drugačno fiskalno filozofijo kot Macron, bi bila to dramatična zamenjava vlog. Finančni minister Bruno Le Maire je v petek namignil, da po volitvah morda ne bo ostal na svojem položaju.

Do izida zadnjega kroga glasovanja 7. julija bo premija za donosnost francoskih državnih obveznic v primerjavi z nemškimi obveznicami, ki je prejšnji teden rekordno narasla na sedemletno raven, verjetno ostala visoka. Ne pomaga niti to, da bosta Francija in Italija morda kmalu predmet tako imenovanega postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem, ki ga bo uvedla Evropska komisija. Nedavno poslabšanje njunih letnih proračunskih primanjkljajev skupaj s povečanjem skupnega dolga pomeni, da bo Bruselj morda moral začeti resno ukrepati.

Bonitetna ocena Francije je bila že dvakrat znižana na AA minus – najprej jo je 20. oktobra znižala agencija Fitch Ratings, 31. maja pa še agencija S & P Global Ratings. Bonitetna agencija Moody's Investors Service, ki trenutno ocenjuje Francijo za eno stopnjo višje (Aa2 s stabilnimi obeti), je prejšnji teden dejala, da "potencialna politična nestabilnost pomeni kreditno tveganje glede na zahtevno proračunsko sliko, ki jo bo podedovala naslednja vlada". Nadaljnje znižanje bonitetne ocene, vsaj glede obetov, se zdi neizogibno.

V sredo objavljeno poročilo ECB poudarja, da je ogrožen tudi status evra kot svetovne rezervne valute. Tuje centralne banke so v zadnjem letu zmanjšale svoje imetje evrov za več kot 100 milijard evrov, s čimer se je njegov globalni delež znižal na triletno najnižjo raven 20 odstotkov. Japonska in Švica sta likvidirali devizne rezerve, da bi zaščitili lastni valuti.

Rusija je imela nekoč skoraj polovico svojih rezerv v evrih, kar je bila strategija diverzifikacije od dolarja. Ta metodologija je zdaj pod vprašajem, saj bruseljski depozitar Euroclear ne sprošča nobenih vrednostnih papirjev z ruskih državnih računov. Voditelji skupine sedmih držav so se v četrtek dogovorili, da bodo 50 milijard dolarjev dobička iz obveznic v ruski lasti prenesli v pomoč Ukrajini. Do tega prihaja ravno v času, ko je evrsko območje uvedlo višje carine na kitajska električna vozila, kar bi lahko oviralo trgovinske tokove, Kitajska pa se bo verjetno odzvala s povračilnimi ukrepi.

Predsednica ECB Christine Lagarde je ob koncu novinarske konference po znižanju obresti 6. junija zaželela "prijetno poletje", kar je bilo razumljeno kot sporočilo, da na naslednjem zasedanju 18. julija verjetno ne bo prišlo do drugega zaporednega znižanja obresti. Izid četrtletnega pregleda monetarne politike 12. septembra je medtem namerno odprt.

ECB mora podpirati precej šibkejše gospodarstvo, vendar bo težko še naprej letela sama. Kdaj in ali sploh bo Fed znižal obrestne mere, bo imelo veliko globlje posledice. Donosi ameriških zakladnic in posledično dolar določajo smer gibanja svetovnega gospodarstva. Osnovne cene življenjskih potrebščin v ZDA, ki so se maja zvišale le za 0,16 odstotka, kar je najmanj po avgustu 2021, in cene pri proizvajalcih, ki so se znižale najbolj v zadnjih sedmih mesecih, so oživile pričakovanja o tem, kako dejaven bo Fed pri sproščanju denarne politike letos, kar je podprlo vrednost evra v primerjavi z dolarjem. Vendar se je izkazalo, da je v trenutnem gospodarskem okolju hudičevo težko oceniti tako smer kot zagon ameriške centralne banke.

Lagardova je večkrat odločno zavrnila obtožbe, da je ECB dejansko odvisna od Feda, vendar njena razglašena odvisnost od podatkov prikriva, da politike ne določajo le podatki evrskega območja, temveč tudi podatki iz ZDA in odziv Feda. Špekuliranje o politični ali gospodarski prihodnosti evra je najbolje izvajati čim dlje od vpliva dolarja, saj je sicer nevarnost, da se bo razblinil, velika.