Sokoli proti jastrebom: Bo ECB obrestne mere spustila junija?

Po zadnjem zasedanju Evropske centralne banke (ECB) se vrstijo komentarji članov Sveta ECB o tem, kdaj bi ECB lahko prvič znižala obrestne mere. "Spustiti bi jih morala junija, da bi se izognili zaostajanju za inflacijsko krivuljo," je dejal član Sveta ECB François Villeroy de Galhau. Po besedah njegovega kolega Roberta Holzmanna pa je manevrski prostor ECB omejen, če bo vztrajna ameriška inflacija prisilila ameriški Federal Reserve, da letos odloži monetarno sproščanje.

"Vprašanje je naslednje srečanje ECB, ki bo v začetku junija ... in če ne bo večjega presenečenja, bi morali znižati obrestne mere, ker smo zdaj dovolj in vedno bolj prepričani o dezinflacijski poti v evrskem območju," je francoski guverner Villeroy povedal za CNBC.

Bloomberg

 

Po njegovih besedah je prvo tveganje, da ukrepajo prezgodaj in pustijo, da gre inflacija spet navzgor, to pa bi bila nevarnost. "Toda drugo tveganje bi bilo biti za krivuljo in plačati previsoke stroške v smislu gospodarske dejavnosti in zaposlovanja," je opozoril Villeroy ob robu spomladanskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada.

ECB je ohranila rekordno visoke obrestne mere na petem zaporednem zasedanju prejšnji teden, vendar je nakazala, da ohlajanje inflacije pomeni, da bi se lahko obrestne mere lahko kmalu začele zmanjševati. Ob tem je predsednica ECB Christine Lagarde navedla, da je centralna banka na poti k zmernemu znižanju obrestnih mer "v razumno kratkem času", razen v primeru kakršnih koli večjih šokov.

Največja grožnja geopolitične napetosti

Za nekatere člane glavnega organa odločanja ECB so največja grožnja junijskemu znižanju obrestne mere naraščajoče geopolitične napetosti. Holzmann je v sredo izpostavil morebiten vpliv napetosti med Iranom in Izraelom na cene energije kot najpomembnejši dejavnik v boju Evrope za ukrotitev inflacije. Dodal je, da bi na primer nenadna rast cen nafte pomenila "velik, velik šok".

Holzmannove pripombe se skladajo z mnenjem člana Sveta ECB Ollija Rehna, ki je v torek dejal, da je verjetnost junijskega znižanja obrestne mere odvisna od pričakovanega padca inflacije, pri čemer je opozoril, da največja tveganja za denarno politiko izhajajo iz napetosti med Iranom in Izraelom ter rusko-ukrajinske vojne.

Poleg tega je član Sveta ECB Joachim Nagel v sredo za CNBC povedal, da se junijsko znižanje obrestne mere zdi vse bolj verjetno, vendar je opozoril, da so nekateri dejavniki inflacije še vedno višji od želenega. "Ko govorimo o junijskem srečanju, menim, da se povečuje verjetnost, da bomo videli znižanje obrestnih mer, vendar še vedno obstaja nekaj tveganj," je v sredo dejal Nagel, guverner nemške Bundesbank. K temu je dodal, da je osnovna inflacija še vedno visoka, inflacija storitev prav tako.

Bloomberg

 

Slediti ali ne slediti Fedu?

"Težko bi bilo, če bi se preveč oddaljili od Feda," je še opozoril Holzmann v intervjuju v Washingtonu. "Če Fed letos sploh ne bo znižal obrestne mere, si ne morem predstavljati, da bi mi znižali tri ali štirikrat," je ocenil.

Bloomberg Mercury

 

Holzmann je ob robu MDS in Svetovne banke dejal, da se profil inflacije v ZDA zelo razlikuje od tistega v območju evra. "Trenutno ne vidim nobene velike nevarnosti, da bi inflacija v evrskem območju dobila zagon, kot se trenutno dogaja v ZDA," je poudaril Holzmann. Toda to, kar bo naredil Fed, bo po njegovih besedah vplivalo na odločitve ECB.

Holzmann je eden glavnih jastrebov Sveta ECB in je večkrat pozval k previdnosti pri prehitrem zniževanju stroškov zadolževanja, a je celo on priznal, da je junijsko znižanje možno. "Če bi cena nafte občutno narasla in spodbudila inflacijo v evrskem območju, tega ne bi mogli prezreti. Naš mandat je stabilnost cen in ne stabilizacija gospodarske rasti. V primeru dvoma bomo morali pristati na nekoliko višjo brezposelnost in prestati blago recesijo, če je to tisto, kar je potrebno za dosego našega cilja," je bil jasen Holzmann.