ECB se pripravlja na junijsko znižanje obresti za pomoč gospodarstvu

Predstavniki Evropske centralne banke se pripravljajo na nadaljnje znižanje obrestnih mer, saj pričakujejo trajno škodo za gospodarstvo zaradi ameriških carin, tudi če bo administracija Donalda Trumpa v prihodnjih tednih omilila svoje stališče.

Po intenzivnih srečanjih v Mednarodnem denarnem skladu ta teden večina oblikovalcev politik zapušča Washington razočarana. Predvidevajo, da bo Trumpovo nepredvidljivo ravnanje še naprej podpihovalo negotovost ter zaviralo porabo in naložbe - in navsezadnje še nekaj časa tudi inflacijo.

Obresti letos iz 2,25 na 1,5 odstotka?

Na cene bodo vplivali tudi apreciacija eura, zaostreni pogoji financiranja zaradi povečanih javnofinančnih izdatkov in padec cen energentov, kar krepi argumente za osmo znižanje obrestne mere za četrt odstotne točke v juniju. Kaj se bo zgodilo pozneje, bo v veliki meri odvisno od posodobljenih napovedi inflacije za prihodnje leto in pozneje.

Ekonomisti bank Bank of America, Deutsche Bank in Morgan Stanley že vidijo, da se bo depozitna obrestna mera, ki trenutno znaša 2,25 odstotka, letos znižala na vsaj 1,5 odstotka, da bi spodbudila povpraševanje.

Medtem ko so člani Sveta ECB, med njimi Olli Rehn in Gediminas Simkus, nakazali, da so pripravljeni razmisliti o znižanju stroškov zadolževanja do te ravni, pa drugi, kot sta Klaas Knot in Martins Kazaks, svarijo pred prevelikim aktivizmom, saj menijo, da srednjeročni vpliv nedavnih dogodkov še ni jasen.

Lagarde zaupa podatkom

Predsednica ECB Christine Lagarde je večinoma vztrajala pri uradnem stališču ECB.

"Ko sta obseg in porazdelitev šokov zelo negotova, ne moremo zagotoviti gotovosti z zavezo o določeni poti obrestnih mer," je v petek povedala finančnim ministrom in kolegom centralnim bankirjem. V začetku tedna je dejala, da mora biti ECB "kar najbolj odvisna od podatkov".

 

 

Večina najnovejših poročil kaže na to, da se bo v prihodnje kazal šibkejši zagon rasti. Raziskava nabavnih menedžerjev je pokazala znižano zaupanje in upočasnjeno povpraševanje, v torek objavljene projekcije Mednarodnega denarnega sklada pa so znižale rast gospodarstva 20 držav z dosedanjega odstotka na le 0,8 odstotka v letošnjem letu.

Blažja rast je povezana z nižjo inflacijo. MDS podobno kot ECB napoveduje, da bodo cenovni pritiski dosegli dva odstotka nekje v drugi polovici leta. Toda v primerjavi s tem, kar so sporočili nekateri oblikovalci politik iz Evrope, ki so obiskali Washington, je njegovo sporočilo bolj jastrebje.

V iskanju nevtralne obrestne mere

Doseganje 2-odstotnega cilja "je mogoče doseči s še enim znižanjem za 25 bazičnih točk," je v petek novinarjem povedal Alfred Kammer, direktor evropskega oddelka MDS. "Ne vidimo potrebe, da bi se spustili pod dva odstotka," če ne bo "večjih pretresov".

Ekonomisti menijo, da je ta prag najbližja ocena nevtralne stopnje, ki ne omogoča niti spodbujanja niti omejevanja povpraševanja. Lahko se spremeni v ključno mejo, ki je oblikovalci politik, zlasti tisti, ki so bolj jastrebji, morda ne bodo želeli prestopiti.

"Če bi bila inflacija precej nižja od ciljne vrednosti in bi trajala dlje časa, bi bila naravna izbira znižanje obrestnih mer v območje spodbud,“ je v sobotnem intervjuju dejal Kazaks, ki vodi latvijsko centralno banko. „Trenutno pa temu ni tako.“

Njegov nizozemski kolega Knot je v sredo v svojem govoru zagovarjal stališče, da nevtralnost „na splošno ostaja mesto, kjer je treba biti". Medtem ko se bo inflacija morda upočasnila hitreje, kot je bilo doslej pričakovano, je po njegovem mnenju dolgoročni učinek trgovinskih motenj in višjih evropskih izdatkov za obrambo in infrastrukturo "veliko manj jasen".

Zmaga nad inflacijo?

Njegovi komentarji nakazujejo, da bo ECB 5. junija - na zadnjem zasedanju pred koncem njegovega mandata - prisiljena znižati napovedi za rast cen življenjskih potrebščin v prihodnjem letu z 1,9 odstotka, ki jih je napovedala marca. Vendar bo za oceno, ali bodo cene stabilne tudi v nadaljevanju, pomemben odčitek za leto 2027.

Kljub negotovosti so nekateri njegovi kolegi že skoraj pripravljeni razglasiti zmago.

Francois Villeroy de Galhau je trdil, da "trenutno v Evropi ni inflacijskega tveganja". Njegov kolega Peter Kazimir s Slovaške se je strinjal, da se bo inflacija v prihodnjih mesecih približala svojemu cilju - in ne v začetku leta 2026, kot je bilo predvideno še prejšnji mesec.

Dohodni podatki

Po srednji oceni v Bloombergovi raziskavi pred petkovimi podatki se je stopnja inflacije aprila verjetno znižala na 2,1 odstotka. Dva dni prej bo Eurostat objavil prvo oceno uspešnosti gospodarstva v prvem četrtletju, pri čemer analitiki napovedujejo 0,2-odstotno rast.

Ti podatki bodo skupaj s svežimi napovedmi vključeni v naslednjo odločitev ECB. A čeprav oblikovalci politik nestrpno pričakujejo vpogled v prihodnost, ki ga redno zagotavljajo, je malo verjetno, da bodo zajeli celotno novo trgovinsko ravnovesje. Trumpov 90-dnevni odmor za pogajanja se ne bo končal pred začetkom julija in tudi takrat ni jasno, ali bo mogoče doseči trajni dogovor.

"Zelo pomembno je, da ohranimo popolno svobodo ukrepanja, kar pomeni, da ne določamo določenih pragov zaradi domnevne nevtralne obrestne mere in da tudi ne izključujemo a priori določene velikosti znižanja obrestne mere," je v intervjuju dejal Rehn, vodja finske centralne banke. "Zdaj je čas za agilno in aktivno denarno politiko."

Med ativizmom in optimizmom

Glavni ekonomist Philip Lane je na vprašanje o možnosti večjega premika v oddaji Bloomberg TV dejal, da "ni razloga, da bi rekli, da bomo vedno delali privzete korake po 25" bazičnih točk, čeprav je poudaril, da gre za teoretični argument. Drugi so dejali, da zunaj izjemnih okoliščin ne vidijo potrebe po takšnem koraku.

Medtem je Madis Muller iz Estonije dejal, da obstaja možnost, da bo morala biti politika "nekoliko bolj prilagodljiva", če se bo trgovinska negotovost izkazala za bolj škodljivo za rast.

Vendar pa pesimizem glede gospodarstva ni prevladoval v razpoloženju vseh.

Sredstva se stekajo v euroobmočje in donosi obveznic so se znižali, je dejal Boris Vujčić, šef hrvaške centralne banke. "Trenutne razmere niso najslabši scenarij za Evropo."

Prevedel in priredil Urban Červek