Kaj Slovenci počnejo s svojimi prihranki? Skoraj nič

Slovenci na bankah hranijo večino svojih prihrankov. Vloge gospodinjstev v domači valuti so v zadnjih letih vztrajno naraščale in vrh dosegle januarja pri 26,5 milijarde evrov. V zadnjih mesecih so se sicer nekoliko zmanjšale, vendar zgodovinsko gledano ostajajo zelo velike. Na medletni ravni se je njihova rast upočasnila. Marca, za katerega so na voljo zadnji podatki Banke Slovenije, so se vloge gospodinjstev medletno povečale za 2,3 odstotka. Februarja je bila rast zgolj 1,3-odstotna.

Slovenci z denarjem zelo konservativni

Kaj Slovenci počno s svojimi prihranki? Podatki Banke Slovenije kažejo, da ne prav veliko. Manjši delež prebivalstva je v zadnjem letu in pol, ko so Evropska centralna banka (ECB) in slovenske banke zvišale depozitne obrestne mere, svoje vloge kratkoročno ali dolgoročno vezal. Pogosteje so se odločali za dolgoročne vezave, pri katerih so banke ponujale višje obrestne mere. Pogledali smo, kaj se je dogajala z vlogami ter preverili pri Finančni upravi (Furs), koliko so med Slovenci znašale najvišje obresti na denarne depozite.

Skupni obseg vlog gospodinjstev v bankah je v prvih treh mesecih leta malenkost upadel. V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) to pojasnjujejo z nizkimi obrestnimi merami na depozite ter ponudbo državnih obveznic malim vlagateljem.

Blizu rekordnih ravni so tudi vloge nefinančnih družb oziroma podjetij. Te so vrh dosegle decembra, ko jih je bilo skupno za 10,95 milijarde evrov. Od takrat so upadle za približno pol milijarde evrov. Medletna rast vlog podjetij je bila marca 11,4-odstotna in je bila v zadnjih mesecih precej višja od rasti vlog gospodinjstev. Te so marca zrasle za 2,3 odstotka. Rast vlog domačih nebančnih sektorjev se že od konca preteklega leta ohranja okoli treh odstotkov.

Vloge čez noč v zadnjem letu navzdol za milijardo

Natančnejši podatki Banke Slovenije, ki vsebujejo tudi podatke za april, kažejo, da so se vloge gospodinjstev na vpogled aprila zmanjšale za 100 milijonov evrov. V primerjavi z aprilom 2023 so se znižale za dobro milijardo evrov. Upad vlog na vpogled je predvsem posledica višanja obrestnih mer na depozite in posledično sklenjenih vezav, v drugi polovici 2023 pa tudi odprave posledic poplav. Še naprej pa se kljub padajočim obrestim na depozite veča obseg vezanih vlog. Naša analiza iz aprila je pokazala, da so slovenske banke že tri mesece pred prvim rezom ECB začele nižati obrestne mere na depozite.

Koliko vlog je vezanih?

Aprila so skoraj 81 odstotkov vseh vlog predstavljale vloge čez noč. To pomeni, da je večina za svoj denar na računu prejela le obresti na depozite čez noč, ki so se pri slovenskih bankah v 2023 gibale med pičlimi 0,03 in 0,14 odstotka (v povprečju torej pri 0,09 odstotka). Od septembra 2022 se je delež vlog na vpogled zmanjšal za 6,3 odstotne točke. V tem času so se najbolj povečale dolgoročne vloge. Delež se je povečal s 3,96 na 10,45 odstotka. Le za 0,3 odstotne točke se je med vsemi vlogami povečal delež kratkoročnih vlog. Za pol odstotne točke so se zmanjšale vloge v tujih valutah.

Kratkoročne vloge so aprila malenkost (za 14 milijonov evrov) upadle. Dolgoročne vezave pa so se v tem času povečale za 85 milijonov evrov na 2,817 milijarde evrov, kar je največ v zadnjih letih. Skupni obseg vlog v domači in tujih valutah se je tudi aprila povečal – za 69 milijonov evrov na 4,725 milijarde evrov. Od septembra 2022 so se povečale za skoraj (1,978) dve milijardi evrov.

To so najvišje obresti na denarne depozite Slovencev

Čeprav večina Slovencev denar le položi na bančni račun in z njim ne počne nič, se med njimi najdejo tudi takšni, ki zgolj z depoziti ustvarijo zavidljive obresti. Eden od Slovencev je od obresti na denarne depozite v 2023 ustvaril skoraj 280 tisoč evrov. Pri desetih Slovencih so obresti na denarne depozite presegle 140 tisoč evrov, kažejo podatki Fursa. To je občutno več kot v obračunskem letu 2022, ko so bile najvišje obresti na denarne depozite 156 tisoč evrov. Mejo 100 tisoč evrov so presegle pri dveh Slovencih. Leta 2021 so najvišje prejete obresti obsegale 92.580 evrov.

Vpliv višjih obresti na depozite je jasno viden. Deset prejemnikov z najvišjimi zneski je v 2023 prejelo skupno dobrih 1,8 milijona evrov, leto prej 733 tisoč evrov, v letu 2021 pa 588 tisoč evrov. To je lepo razvidno tudi v številu davčnih zavezancev iz obresti na denarne depozite. Število se je po zadnjih podatkih v 2023 povečalo za 366 odstotkov, na 7.716. Za 358 odstotkov se je povečala tudi dohodnina, ki se je približala štirim milijonom evrov. V 2022 je znašala 1,1 milijona evrov.

Koliko denarja je potrebnega, da bi ustvarili omenjene obresti?

Če vzamemo največji znesek obresti in upoštevamo povprečno obrestno mero na kratkoročne vloge, lahko izračunamo, koliko denarja je moral imeti zavezanec, da bi ustvaril omenjene obresti. Da bi dosegel obresti 280 tisoč evrov, bi moral imeti na bančnih računih 311 milijonov evrov vlog na vpogled. To je izjemno malo verjetno. Komitent bi se zelo verjetno lahko pri visokih zneskih o višini obrestne mere pogajal.

Ob upoštevanju povprečne obrestne mere za dolgoročne vezave, ki je bila po podatkih Banke Slovenije v 2023 pri 1,89 odstotka, bi 280 tisoč evrov obresti ustvaril z vezavo 14,8 milijona evrov. Pri slovenskih bankah se je dalo za kratkoročne (3-mesečne) depozite doseči tudi s 3-odstotno obrestno mero in več. Če predpostavljamo, da je denar vezal večkrat in na letni ravni dosegel 3-odstotno obrestno mero, je moral skleniti vezavo 9,33 milijona evrov.

Obrestne mere na depozite prenehale rasti

Povprečne obrestne mere na depozite so marca prenehale z rastjo. Povprečna obrestna mera za vloge na vpogled je bila pri 0,13 in je nespremenjena skoraj zadnjih pet mesecev. Pri kratkoročnih vezavah je bila povprečna obrestna mera marca pri 1,38 odstotka. Najvišje so bile obrestne mere za dolgoročne vloge. Marca je povprečna obrestna mera malenkost upadla na 2,55 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar