Septembra Slovenci z računov umaknili rekordno vsoto vlog

Slovenske banke počasi višajo obrestne mere na depozite. V primerjavi z evropskim povprečjem so še vedno opazno nižje. Ker glavnina varčevalcev kljub nizkim obrestnim meram ohranja prihranke v bankah, te ne hitijo z zviševanjem obrestnih mer in tako še naprej vzdržujejo nizke obrestne odhodke, so zapisali v Banki Slovenije (BS). Slovenske banke zaradi velikega obsegu likvidnih sredstev in velikem deležu vlog potreb po dodatnih virih financiranja za zdaj nimajo. Zato se jim tudi ne mudi v viševanje depozitnih obrestnih mer.

Nekatere banke kljub temu poskušajo nove komitente privabiti z akcijskimi obrestnimi merami. Te lahko v nekaterih primerih presežejo tri odstotke. Dolgoročne povprečne obrestne mere na nove vloge gospodinjstev se v Sloveniji gibljejo pri 2,18 odstotka, v evrskem območju pa pri 2,68 odstotka. Največja razlika je pri kratkoročnih obrestnih merah na vezane vloge, ki so bile septembra v Sloveniji pri le 0,8 odstotka, v evrskem območju pa pri 2,75 odstotka. S tem so bile nanjnižje v evrskem območju.

Septembra največji odliv vlog

Podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da je septembra prišlo do večjega premika pri vlogah gospodinjstev. Te so konec septembra, to je zadnji podatek, ki je trenutno na voljo, upadle za 387 milijonov evrov in še tretji mesec zapored. Gre za najdaljšo serijo upadanja vlog po novembru leta 2012. Gre za največji odliv po februarju 2007, odkar BS beleži podatke.

Velik del vlog se je, kot kaže, prelil v vezane vloge nad enim in do dveh let. Prav septembra so se povečale za 314 milijonov evrov, kar je največ po januarju 2015. Manjša rast je opazna tudi vezanih vlogah do enega leta, te so se septembra povečale za skoraj šest milijonov evrov.

Ali so pri premikanju denarja tudi zamenjali banko, v BS ne spremljajo. V oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti pa so opozorili, da bi večje razlike v depozitnih obrestnih merah med bankami lahko povzročile premike vlog med njimi. Rezultati ankete so pokazali, da je več kot polovica bank že zaznala manjši odliv vlog h konkurenčni banki zaradi višje depozitne obrestne mere.

Rast stanovanjskih nadomestila potrošniška posojila

Skupni obseg novih posojil gospodinjstvom kljub visokim obrestnim meram še naprej raste. To je posledica predvsem rasti obsega potrošniških posojil. Najbolj – za slabih pet milijonov evrov - se je povečal obseg potrošniških posojil s fiksno obrestno mero nad pet let. Za dobre štiri milijone evrov se je povečal še obseg potrošniških posojil s fiksno obrestno mero nad letom in do petih let.

Obseg stanovanjskih posojila nadaljuje z upadanjem. Skupna vrednost novih stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero in odplačilno dobo nad deset let je upadla za 4,5 milijona evrov na 75,1 milijona evrov.

Večina vprašanih odplačuje posojilo s fiksno obrestno mero

Rast ključnih obrestnih mer se je zelo hitro odrazila tudi na obrestnih merah novih posojil s spremenljivo in fiksno obrestno mero. Na žalost imetnikov posojil s spremenljivo obrestno mero pa so zrasli tudi mesečni obroki odplačevanja posojila. Sledilce na družbenem omrežju LinkedIn smo v luči upadanja medbančne obrestne mere euribor vprašali, kakšno obrestno mero odplačujejo na posojilo?

Bloomberg Adria

Od 94 sledilcev, ki so sodelovali v anketi, 40 odstotkov sploh nima najetega posojila. Ostalih 60 odstotkov vprašanih posojilo ima. Med temi jih ima večina - dobrih 71 odstotkov - sklenjeno posojilo s fiksno obrestno mero. 28,5 odstotka jih odplačuje posojila z variabilno obrestno mero.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar