.webp){kind=icon}
Najnovejše gospodarske napovedi za evrsko območje predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. "V takšnih razmerah, ko bo inflacija dlje časa ostala visoka, smo se odločili, da ključne obrestne mere ponovno dvignemo za 25 bazičnih točk," je zapisal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Prepričan je, da bodo s tem dvigom obrestne mere dosegle ravni, ki bodo ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevale k vrnitvi inflacije na ciljno raven.
Člani sveta Evropske centralne banke (ECB) so včeraj obravnavali tudi najnovejše gospodarske napovedi, ki za obdobje med letoma 2023 in 2025 ob upadanju inflacije predvidevajo nekoliko poslabšane napovedi za gospodarsko rast.
Rast BDP bo tako letos v luči šibke tekoče dinamike, ki se bo nadaljevala tudi v preostanku leta, 0,7-odstotna. V letu 2024 in 2025 se bo gospodarska rast ob pozitivnih učinkih nižje inflacije, izboljšanju razmer v svetovni trgovini ter postopni krepitvi realnih dohodkov gospodinjstev nato okrepila na 1 in 1,5 odstotka.
Preberi še
Analitiki BBA: 'ECB ne bo več dvigovala obrestnih mer, vendar obstaja določeno tveganje'
Dodatnega dviga obrestnih mer verjetno ne bo, menijo analitiki.
14.09.2023
ECB obrestne mere dvignila na zgodovinsko visoko raven
Napovedi jastrebov so se uresničile: Evropska emisijska banka obrestne mere povečala za 25 točk.
14.09.2023
Inflacija se bo v tem času postopoma zmanjševala in bo v povprečju letošnjega leta 5,6-odstotna, v letu 2024 in 2025 pa se bo zaradi naraščajočih dezinflacijskih učinkov ostrejše denarne politike zmanjšala na 3,2 oziroma 2,1 odstotka.
Razmere na finančnih trgih so bile v avgustu stabilne, ocenjuje Vasle. To se kaže v majhni nihajnosti in stabilnih kreditnih premijah v bolj tveganih finančnih segmentih kljub nekoliko poslabšanim gospodarskim obetom evrskega območja. Ob vztrajnejši inflaciji tržni udeleženci pričakujejo, da bodo ključne obrestne mere ostale na visokih ravneh dlje časa. Posledično so predvsem na daljšem delu porasle donosnosti obveznic javnega in zasebnega sektorja v evrskem območju.
"Ob tem posebej poudarjam, da bodo nadaljnji koraki kot do zdaj odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. Naše prihodnje odločitve bodo skladno s tem še naprej zagotavljale, da bodo ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k našemu dvoodstotnemu cilju," je dodal Vasle.
Tveganja ostajajo
Obrestne mere so na zgodovinsko visokih ravneh, analitiki Bloomberg Adria pa menijo, da jih ECB ne bo več dvigovala. To je posledica že omenjenih negativnih makroekonomskih podatkov, sklepati pa je mogoče tudi po besedah Lagardove o slabitvi trga dela in storitvenega sektorja, ki sta bila doslej stabilna.
Vendar pa obstaja tudi določeno tveganje. Cena nafte že nekaj mesecev raste zaradi zmanjšanja proizvodnje v Savdski Arabiji in Rusiji. Če se bodo ostale članice OPEC+ odločile za podoben scenarij, potem lahko pričakujemo, da bodo visoke cene nafte vztrajale in se prelile v druge kategorije. Tak scenarij bi od ECB terjal dodatno zvišanje obrestnih mer.
