Svet Evropske centralne banke (ECB) se je na podlagi najnovejših gospodarskih napovedi za evroobmočje odločil, da bo odločno nadaljeval z ukrepanjem in že šesto monetarno sejo zapored dvignil ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 50 bazičnih točk. "Nadaljnji koraki bodo odvisni od aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov," je ob tem dejal guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Vasle.
Posebej pozorno ECB spremlja tudi povečano negotovost na mednarodnih finančnih trgih, pri čemer "bančni sistem v evrskem območju in tudi v Sloveniji ostaja robusten", zagotavlja Vasle. Prav tako natančno spremljajo sedanje tržne napetosti in so se pripravljeni odzvati, kot bo treba, da ohranijo cenovno stabilnost in finančno stabilnost v evrskem območju.
Inflacija povišana tudi leta 2024
"Odločitev o dvigu obrestnih mer je temeljila na trenutnih podatkih o še vedno visoki osnovni inflaciji in novih napovedih, ki kažejo, da bo inflacija ostala povišana tudi v letošnjem in prihodnjem letu," razloge za dvig pojasnjuje Vasle. Nove gospodarske napovedi za evrsko območje namreč kažejo, da bo letošnja enoodstotna gospodarska rast višja od predhodnih pričakovanj, v letih 2024 in 2025 pa se bo rast bruto domačega proizvoda (BDP) skladno z normalizacijo trenutnih omejitvenih dejavnikov nadalje okrepila na 1,6 odstotka.
Preberi še
Borzni pregled: ECB pomirila evropske borze
Zvišanje obrestnih mer ECB za 50 bazičnih točk vlagatelji razumeli kot znak zaupanja v bančni sistem.
16.03.2023
ECB neusmiljena kljub pretresom v bančnem sektorju
Svet guvernerjev Evropske centralne banke zvišal ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk.
16.03.2023
Euribor zdrsnil s 14-letnega vrha
Šestmesečni euribor se je na vrh povzpel 9. marca pri 3,46 odstotka, ko je dosegel najvišjo raven v zadnjih 14 letih.
15.03.2023
"Inflacija se bo tekom letošnjega leta zaradi ugodnega vpliva nižjih cen energentov upočasnila hitreje od predhodnih pričakovanj in bo v povprečju leta 5,3-odstotna," podatke ECB navajajo pri BS. V letih 2024 in 2025 se ob normalizaciji stroškovnih pritiskov in dezinflacijskih učinkih ostrejše denarne politike pričakuje nadaljnje upočasnjevanje rasti cen. Tako napovedujejo, da bo inflacija leta 2024 2,9-odstotna, leta 2025 pa 2,1-odstotna.
Obrestne mere na depozite rastejo počasneje, posebej v Sloveniji
"V napovedih so upoštevani že vidni in tudi pričakovani učinki ukrepov denarne politike, saj se dvigi ključnih obrestnih mer odražajo v stroških zadolževanja zasebnega nefinančnega sektorja," meni Vasle. Obrestne mere za nova posojila so se tako po celotnem evrskem območju že prilagodile novim ključnim obrestnim meram in so se v primeru posojil nefinančnim družbam v okviru normalizacije denarne politike dvignile za 300 bazičnih točk. "Nasprotno se odločitve v okviru denarne politike zaradi visoke likvidnosti bank in visoke baze vlog v manjši meri odražajo na obrestni meri za depozite, posebej v Sloveniji," dodaja slovenski guverner.
Na razmere na finančnih trgih je v zadnjem tednu močno vplivala globalno povečana negotovost in nenaklonjenost tveganjem, ki izvira iz dogajanja v ameriškem in švicarskem bančnem sektorju. "V Banki Slovenije ob tem ponavljamo, da tako kot v evrskem območju tudi slovenski bančni sistem ostaja odporen na sistemska tveganja, prav tako ostaja visoka njegova likvidnost," zagotavljajo. Na BS so se na tovrstna tveganja ustrezno pripravili in v zadnjem letu med drugim povečali zahteve po kapitalu, ki ga morajo zagotavljati banke, ki delujejo v Sloveniji.
.webp){kind=icon}
