Centralni bankirji: Svetovno gospodarstvo pred prelomnim trenutkom

Trgovinske napetosti in nestabilna geopolitika bi lahko razkrile globoke razpoke v svetovnem finančnem sistemu, je v najnovejši oceni stanja svetovnega gospodarstva zapisala krovna banka Banka za mednarodne poravnave (BIS). ‘’V zadnjih mesecih so se svetovni gospodarski obeti poslabšali. Negotovost, predvsem glede tarif in konfiguracije svetovnega trgovinskega sistema, se je izkazala za perečo grožnjo rasti, inflaciji in finančni stabilnosti,’’ je zapisal odhajajoči vodja Agustín Carstens.

V BIS, ki jo nekateri imenujejo kar centralna banka centralnih bankirjev, so zapisali, da trgovinska vojna, ki jo vodijo ZDA, in druge spremembe politik spodkopavajo dolgo uveljavljeni svetovni gospodarski red.

Svetovno gospodarstvo na prelomnem trenutku

Poročilo banke so objavili le dober teden dni pred rokom 9. julija za uvedbo trgovinskih carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Carstens je še zapisal, da je svetovno gospodarstvo v "prelomnem trenutku" in vstopa v "novo obdobje povečane negotovosti in nepredvidljivosti", ki preizkuša zaupanje javnosti v institucije, vključno s centralnimi bankami.

Ko so ga vprašali o Trumpovih kritikah predsednika ameriške centralne banke (Fed) Jeroma Powlla, med katerimi je tudi Trumpovo označitev predsednika FED-a za "neumnega", ni bil pretirano kritičen, piše Reuters. ''Pričakovati je, da bodo v določenih trenutkih prihajali do trenj,’’ je povedal novinarjem, ko je govoril o odnosu med vladami in centralnimi bankami. ''To je skoraj pričakovano.''

Bloomberg Mercury

Letno poročilo BIS, ki je bilo objavljeno v nedeljo, velja za pomemben pokazatelj razmišljanja centralnih bankirjev glede na redna srečanja vodilnih oblikovalcev politik. Naraščajoči protekcionizem in razdrobljenost trgovine sta bila »še posebej zaskrbljujoča«, saj sta poslabšala že desetletja trajajoč upad gospodarske rasti in rasti produktivnosti, je dejal Carstens.

Svetovno gospodarstvo postaja manj odporno na pretrese, saj staranje prebivalstva, podnebne spremembe, geopolitika in težave v dobavnih verigah prispevajo k bolj nestanovitnemu okolju. Ocenjujejo, da je skok inflacije po pandemiji koronavirusa trajno vplival tudi na dojemanje javnosti o gibanju cen, je pokazala študija v poročilu.

Finančni sistemi vse bolj ranljivi na višino obrestnih mer

Visoke in naraščajoče ravni javnega dolga držav povečujejo ranljivost finančnega sistema na višino obrestnih mer in zmanjšujejo sposobnost vlad, da se s povečano porabo izkopljejo iz kriz. ‘’Ta trend se ne sme nadaljevati,’’ je dejal Carstens, in dodal, da bi lahko višja vojaška poraba dolg še bolj potisnila v višino.

Hyun Song Shin, glavni ekonomski svetovalec BIS, je opozoril še na strm padec vrednosti dolarja. Od začetka leta je padel za 10 odstotkov in je na dobri poti, da bo to največji padec v prvem polletju od zgodnjih sedemdesetih let.

Do začetka leta 2025 se je zdelo, da je svetovno gospodarstvo na dobri poti do tako imenovanega mehkega pristanka. V večini držav je bila inflacija že na ciljni ravni ali se je k njim približevala, svetovna rast v letu 2024 pa je znašala nekaj več kot tri odstotke in se je ujemala s rastjo prejšnjega leta. Trgi dela so se večinoma normalizirali, stopnje brezposelnosti pa so bile še vedno pod ravnmi pred pandemijo. Finančni trgi so odražali ta optimizem, delnice pa so se okrepile zaradi solidnih obetov za rast in pričakovanj deregulacije.

Vendar so se obeti za svetovno gospodarstvo v drugem četrtletju 2025 hitro poslabšali po napovedih širših ameriških carin, ki so bile večje od pričakovanih. Negotovost so še povečali dvomi o vrnitvi fiskalne politike na preudarno pot in vprašanja o neodvisnosti centralnih bank, še pišsejo.

ECB reže, Fed čaka

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na zasedanju v začetku junija že osmič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere. Evropski monetarni bankirji so z le enim glasom proti depozitno obrestno mero znižali za četrtino odstotka oziroma 25 bazičnih točk na dva odstotka. Svet ECB je sicer že na zadnji seji aprila opozoril na negativne učinke ostre protekcionistične politike Trumpove administracije na evrsko gospodarstvo. "Negotovost v trgovinski politiki bo vplivala na naložbe in izvoz evroobmočja," pa je ta zapisala v današnjem sporočilu za javnost.

Na drugi strani Atlantika so z nižanjem ključnih obrestnih mer veliko bolj zadržani. Uradniki ameriške centralne banke Fed so 18. junija že četrtič zaporedoma ohranili obrestne mere nespremenjene in ponovno poudarili, da želijo več jasnosti glede gospodarskih posledic številnih sprememb Trumpove politike, preden prilagodijo stroške zadolževanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar