ECB obrestne mere dvignila na zgodovinsko visoko raven

Evropska centralna banka (ECB) se je na današnjem zasedanju nagnila v smeri jastrebov, ki zagovarjajo monetarno zategovanje. "Inflacijo bomo zbili na dvoodstotno raven v doglednem času, zato smo se odločili za dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk," je na popoldanski novinarski konferenci pojasnila predsednica Christine Lagarde.

Povečanje temeljne obrestne mere za nadaljnjih 25 bazičnih točk je namreč depozitno obrestno mero potisnila na zgodovinsko visoko, štiriodstotno, raven. Upočasnjevanje gospodarske aktivnosti, predvsem v nemški industriji, ni bil zadosten razlog, da bi se centralni bankirji odločili za sproščanje. "Pogoji financiranja se še naprej zaostrujejo, kar zavira rast povpraševanja, ki je pomemben faktor v boju z inflacijo," je ozadje odločitve o nadaljevanju draženja denarja pojasnila prva dama.

Zdaj že desetemu zaporednemu dvigu obrestnih mer je namreč botorvala trdovratna inflacija na strani celini, za katero je ECB še naprej odločena, da jo z zategovanjem spravi na vsaj dvoodstotno raven. Lagarde je na novinarski konferenci pojasnila, da septembrski revidirani podatki odražajo trend stopnjevanja inflacijskih pritiskov, saj se bo ta v letošnjem letu ustavila pri 5,6 odstotkih, v prihodnjem pa pri 3,2 odstotkih. V obeh primerih gre za popravek napovedi navzgor, navzdol pa je ECB popravila podatek za leto 2025, in sicer naj bi bila takratna inflacija 2,1-odstotna. "Dvig obresti je odraz naših ocen o nadaljnjem gibanju inflacije," je dodala Lagarde.

Inflacijo v evrskem območju, podobno kot v primeru ZDA, poganja zlasti draženje energije, kar upočasnjuje gospodarsko rast. Zato je ECB popravila tudi to napoved. "Gospodarska rast v evroobomčju se bo v letošnjem letu zaradi negodnih gospodarskih gibanj v svetu upočasnila na 0,7 odstotka, za odstotek v prihodnjem letu in za 1,5 odstotka v 2025," je glede nadaljnjih gospodarskih obetov navedla predsednica.

"Kljub največji negotovosti v zadnjem letu glede dviga referenčne obrestne mere ECB ta teden pričakujemo še en dvig za 25 bazičnih točk," je pred odločitvijo dejal tržni analitik pri Bloomberg Adria Mihael Blažeković. "Številni kazalniki za dvig obrestnih mer in proti njemu se namreč prepletajo, vendar pričakujemo, da bo tokrat prevladala osredotočenost na inflacijo."

Pripravljenost na dvige so odražala tudi pričakovanja ekonomistov v Bloombergovi anketi, ki so napovedovali 65-odstotno verjetnost novega dviga obrestnih mer. V primerjavi z 20-odstotno verjetnostjo dviga v začetku meseca so denarni trgi verjetnost dviga ocenjevali s 70-odstotno verjetnostjo, piše Bloomberg.

Na zadnjih dveh zasedanjih ECB v letošnjem letu  (oktobra in decembra) trgi pričakujejo 21- oziroma 25-odstotno možnost dviga obrestnih mer, kažejo podatki Bloomberga. Dvig za 25 bazičnih točk bi depozitno obrestno mero dvignil na štiri odstotke.

Mnenja članov izvršilnega odbora banke so bila pred začetkom zasedanja deljena. Jastrebi oziroma zagovorniki stroge monetarne drže so opozarjali na inflacijo, ki vztraja nad petimi odstotki na letni ravni, cene nafte in plina pa so v zadnjem času znova narasle. Poleg tega trg dela ostaja močan, s tem pa nominalna rast plač in v zadnjem času zaradi popuščanja inflacije tudi realna, dodaja Blažeković.

Članica monetarnega odbora ECB Isabel Schnabel, ki je naklonjena strogi monetarni politiki, je dejala, da je trenutno gospodarsko upočasnjevanje lahko tudi odraz dolgoročnejših premikov, in ne le posledica cikličnih sil, kot je manjše povpraševanje.

"Na drugi strani so slabi ekonomski podatki, povezani z industrijskim izvozom in tovarniškimi naročili največjega gospodarstva – Nemčije, ter vodilni kazalniki razpoloženja menedžerjev proizvodnega in storitvenega sektorja, ki so v krču, kar je v korist ustavitvi rasti referenčnih obrestnih mer," pravi Blažeković.

ECB bo pozornost poleg obrestnih mer namenjala tudi iztiskanju še vedno precejšnje presežne likvidnosti iz sistema. To se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih, meni Blažeković, "še posebno zato, ker bo v letošnjem oktobru zapadlo veliko obveznic, ki jih je EU kupila v okviru določenih programov kvantitativnega sproščanja."

Septembra in oktobra namreč zapadejo obveznice Italije, Španije in Portugalske v višini okoli 100 milijard evrov, kar bi lahko povečalo odstopanje njihovih državnih obveznic od referenčne vrednosti, povečalo zahtevane donosnosti novih izdaj, s tem pa izdatke za obresti in posledično proračunski primanjkljaj, še pravi analitik.

In kaj lahko s strani ECB pričakujemo v prihodnje? Lagard je na novinarski konferenci namignila, da do bistvenih sprememb v monetarni politiki evrocone v prihodnje ne bo. "Prihodnje odločitve ECB bodo še naprej usmerjene v vzdrževanje ustrezno visokih vrednostih obrestnih mer," je pojasnila in dodala, da bodo pri tem vztrajali, "kolikor časa bo potrebno za umiritev inflacije".

 

 

 

*Novica je v prvem in drugem odstavku dopolnjena z odločitvijo ECB. Novica je po celotnem besedilu dopolnjena z izjavami predsednice ECB Christine Lagarde.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar