Boštjan Vasle: Ukrepanje z obrestnimi merami ne bo dovolj

Centralne banke z Evropsko centralno banko (ECB) in ameriškim Fedom na čelu že dolgo niso bile tako na očeh javnosti. Ali je zato delo težje, razprave na zasedanjih bolj žgoče, odločitve podkrepljene z več analizami in ocenami, smo vprašali guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta.

"Okolje, v katerem v zadnjem času delujemo centralni bankirji in ostali nosilci ekonomskih politik, se je bistveno spremenilo. Ko je v ospredje ponovno prišla povišana inflacija, je delo centralnih bankirjev bolj na očeh javnosti. Z našega vidika pa je precej podobno. Gre za dokaj zapleten proces priprave na sejo, ki traja šest tednov. Sama seja pa traja dva dni. Začnemo s pregledom makroekonomskih razmer, torej kaj se dogaja na finančnih trgih, in nadaljujemo z razpravo o konkretnem predlogu glede odločitve o obrestnih merah in nakupu vrednostnih papirjev. Drugi dan poiščemo soglasje glede ukrepov, ki se nam zdijo v posameznem trenutku najbolj primerni."

Analitiki med možna tveganja štejejo tudi napačne odločitve centralnih bank. Ali imate res takšno moč, lahko napačna poteza določene centralne banke spremeni oziroma obrne razvoj dogodkov?

Naša odločitev o višini obrestne mere je zelo pomembna. Obrestne mere centralne banke predstavljajo osnovo za vse ostale obrestne mere – kakšne bodo obrestne mere v bančnem sistemu, kakšne bodo obrestne mere za zadolževanje države. Vse obrestne mere se ravnajo po osnovni obrestni meri, ki jo določimo centralni bankirji. Pomembno vplivamo s svojimi odločitvami, kako ravnajo in se obnašajo gospodinjstva – ali se odločajo za varčevanje, kreditiranje, večje nakupe.

Enako velja za podjetja. Investicijske odločitve podjetij so v veliki meri odvisne od višine naše obrestne mere. Tudi države, vlade imajo, ko se odločajo o svojih proračunih, svojih investicijskih načrtih, pred očmi višino obrestne mere, ki je odvisna od tega, kako se odločimo v centralnih bankah. Naše odločitve pomembno vplivajo na to, kakšno je makroekonomsko vzdušje, makroekonomsko stanje v posamezni državi oziroma v celotnem evroobmočju.

Odločitve do konca leta so bolj ali manj jasne, manj tiste za prihodnje leto. Kam boste šli, koliko bo še dvigov ključnih obrestnih mer in kje se bodo te ustavile?

Narava inflacije se je v zadnjih četrtletjih močno spremenila. Če se je zadnja epizoda sedanje visoke inflacije začela po okrevanju po kovidni krizi – ko so se ekonomije ponovne odprle, ko je bilo mogoče ponovno potovati, nakupovati, živeti normalno življenje – in če je tisto dogajanje spremljala vrnitev cen energentov na ravni, ki smo jim bili priča pred krizo, vrnitev povpraševanja, je kasneje inflacija z rusko agresijo in novim energetskim šokom začela prehajati tudi v druge skupine cen proizvodov.

V tem trenutku imamo v celotni košarici indeksa, s katerim merimo inflacijo, več kot dve tretjini cen, ki rastejo več kot pet odstotkov. Inflacija je postala široko osnovana. Tudi osnovna inflacija je visoka in znaša pet odstotkov. Ko spremljamo dogajanje v našem okolju, ugotavljamo, da obstaja še kar nekaj pritiskov, zaradi katerih bi bila inflacija višja oziroma dolgotrajnejša, če centralni bankirji ne bi ukrepali.

Zato smo se že na preteklih sejah odločili, da bomo do konca letošnjega leta in v prihodnjem letu nadaljevali z normalizacijo svoje denarne politike. Normalizacija bo potekala na več področjih. Naša ideja je, da jo bomo izvedli prav pri naših najpomembnejših instrumentih. Ko smo prenehali z novimi nakupi vrednostnih papirjev, smo to pot nadaljevali prek obrestnih mer. Moje pričakovanje je, da se bodo obrestne mere povišale tudi na zadnji seji v letošnjem letu in da bomo potem v letu 2023 morali iti v področje, ki ne bo več pomenilo le nevtralnosti denarne politike, ampak bo politika taka, da bo ohlajala dodatno presežno povpraševanje, ki sedaj pripeva k višji inflaciji.

Ukrepanje z obrestnimi merami ne bo dovolj. Pričakujem, da bomo že pred iztekom letošnjega leta določili okvir, kako bomo obrnili proces nakupa vrednostnih papirjev – kako bomo začeli zmanjševati odkup vrednostnih papirjev –, za katerega pričakujem, da ga bomo začeli izvajati v letu 2023.

Do katere točke bi šli? Kaj to pomeni konkretno?

Ocenjujem, da je trenutni tempo dvigovanja obrestnih mer primeren in da bomo s tem nadaljevali tudi na naslednji seji. Potem pa je moje pričakovanje, da bomo obrestne mere dvignili do nivoja, ki bo pomenil nekoliko restriktivnejšo denarno politiko. Konkretna številka je precej odvisna od tega, kar se bo dogajalo z dviganjem cen v prihodnjih četrtletjih, kako bodo te dvige sprejemali širše okolje in finančni trgi. Konkretna številka bo odvisna od konkretnega razvoja dogodkov.

Banke so se že odzvale na vaše odločitve in dvignile obrestne mere za posojila, za depozite bistveno manj. Kaj to pomeni za poslovanje slovenskega bančnega sektorja, sploh ob vsesplošnem ohlajanju ne samo gospodarstva, ampak tudi razpoloženja potrošnikov?

Osnovno sporočilo, ki ga želimo dati z dvigovanjem obrestnih mer, je, da smo zelo odločni, pripravljeni nasloviti problem visoke inflacije. Naredili bomo vse, kar je v naši pristojnosti, da se bo visoka rast cen umirila in nato prihodnjih letih tudi znižala. Obrestne mere se prenašajo prek celotne ekonomije, prek različnih udeležencev. V tem trenutku je ta transmisija dobra, takšna, kot smo jo tudi pričakovali. Kaj to pomeni za prebivalstvo in podjetja? Oboji so v različnih položajih. Tisti, ki imajo visoke prihranke, so izšli iz območja negativnih obrestnih mer, sedaj pa se njihovi prihranki začenjajo bolj obrestovati.

Na drugi strani so vsa podjetja in prebivalstvo, ki je pri bankah zadolženo, soočeni z nekoliko višjimi obrestnimi merami. Moramo se zavedati, da smo sedaj prišli v razmere, ki so bolj normalne. Območje negativnih obrestnih mer je bilo nekaj izjemnega, saj je bilo osredotočeno na izjemne razmere v gospodarstvu. V Banki Slovenije smo z nekateri drugimi instrumenti – tukaj imam v mislih makrobonitetno politiko – razmišljali, da se lahko razmere glede obrestnih mer in same gospodarske slike spremenijo. Takrat smo uvedli nekatere makrobonitetne ukrepe, s katerimi smo v prvi vrsti zavarovali prebivalstvo in potem v drugi vrsti banke in s tem okrepili finančno stabilnost.

Preostanek pogovora si lahko ogledate v videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar