Analitiki BBA: 'ECB ne bo več dvigovala obrestnih mer, vendar obstaja določeno tveganje'

V ECB so se bankirji v zadnjem času razdelili na dva tabora. V prvem so tisti, ki zagovarjajo nadaljnje zviševanje obrestnih mer zaradi trdovratne inflacije, ki se ne znižuje po pričakovanjih. Drugi tabor pa predstavljajo tisti, ki upoštevajo neugodne makroekonomske podatke, kot so razpoloženje v proizvodnem in storitvenem sektorju, nemški industrijski izvoz in padec tovarniških naročil. Prvi tabor ima trenutno večjo besedo, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Zvišanje obrestnih mer ni edini način, s katerim ECB izvaja svojo zaostreno monetarno politiko. Tu je tudi ukrep odpravljanja presežne likvidnosti. Ta se izvaja se z zmanjšanim reinvestiranjem obveznic evropskih državnih dolžnikov in zapadlost kreditnih TLTRO aranžmajev. Vendar ta proces poteka počasi, presežna likvidnost v evroobmočju pa je še vedno pri 3,7 bilijona evrov, torej daleč nad dvema bilijonoma evrov pred pandemijo.

Pri kvantitativnem zategovanju sta doslej najbolj sodelovali Nemčija in Francija, kar pomeni, da ECB ni reinvestirala njunih obveznic in tako zaščitila države z visokim javnim dolgom, kot so Italija, Španija in Portugalska. Septembra in oktobra pa bo zapadel dolg Italije, Španije in Portugalske v višini okoli 100 milijard evrov, kar bi lahko ustvarilo pritisk na zahtevane donose obveznic in podražilo zadolževanje.

Dodatnega dviga obrestnih mer ne bo, vsaj ne v tem ciklu, menijo analitiki BBA. To je posledica že omenjenih negativnih makroekonomskih podatkov, sklepati pa je moč tudi po besedah ​​Lagardove o slabitvi trga dela in storitvenega sektorja, ki sta bila doslej stabilna.

Vendar pa obstaja tudi določeno tveganje. Cena nafte že nekaj mesecev raste zaradi zmanjšanja proizvodnje v Savdski Arabiji in Rusiji. Če se bodo ostale članice OPEC+ odločile za podoben scenarij, potem lahko pričakujemo, da bodo visoke cene nafte vztrajale in se prelile v druge kategorije. Tak scenarij bi od ECB terjal dodatno zvišanje obrestnih mer.

Znižanje obrestnih mer že sredi leta 2024 je še vedno zelo verjeten scenarij. Nekatere države evroobmočja so že v tehnični recesiji, rast kreditiranja podjetij in gospodinjstev se umirja, obrestne mere za posojila pa se bodo še zvišale, kar bo posledično oslabilo gospodarsko rast, še navajajo analitiki.

V sodelovanju z analitikom Bloomberg Adria Mihaelom Blažekovićem

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar