Kako se pred valutnimi nihanji zavarujejo slovenski izvozniki

Potem ko je valutni par evro-dolar lani konec septembra dosegel pariteto, je evro pridobival na vrednosti. Tako je v začetku maja najprej dosegel najvišjo vrednost v enem letu, nato pa upadel na 1,069 dolarja, kar je ena najnižjih vrednosti v zadnjih treh mesecih. Volatilnost tečajev ostaja visoka, zato nas je zanimalo, kako se pred valutnimi nihanji zavarujejo slovenski izvozniki.

Vrednost evra je upadla predvsem zaradi ocen trga, da bo ameriška centralna banka (Federal Reserve – Fed) na junijskem srečanju ključne obrestne mere pustila nespremenjene. Hkrati pa ameriški centralni bankirji puščajo odprta vrata za nadaljevanje cikla monetarnega zaostrovanja v juliju, saj inflacijski pritiski ostajajo močni.

Na drugi strani je prva dama Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde dejala, da inflacija ostaja previsoka, posledično pa je potrebno obrestne mere znova zvišati na naslednjem srečanju, ki bo prihodnji teden. Lagarde je ponovila, da ni jasnih dokazov, da je jedrna inflacija dosegla vrh.

Glede na najnovejše podatke Banke za mednarodne poravnave je približno 88 odstotkov vseh svetovnih menjalnih transakcij dolarjih. Tudi slovenska podjetja so najbolj odvisna od razmerja evro ameriški dolar, denimo novomeška Krka pa je specifično izpostavljena tveganju depreciacije ruskega rublja.

Chipolo: Lekcija turške lire

"Pred leti smo se zelo 'drago' naučili, kaj pomeni delovati na trgu, kjer lokalna valuta ni stabilna, šlo je za turški trg," je povedal Primož Zelenšek, direktor in soustanovitelj podjetja Chipolo. Če pogledamo nihanje valute v primerjavi z evrom, je turška lira v zadnjih 10 letih izgubila nekje 10-kratnik vrednosti. "To je pomenilo, da so za njih naši izdelki postali predragi, mi pa cen nismo mogli spustiti, zato smo se odločili, da se iz tega trga umaknemo," pravi Zelenšek.

Njihovo poslovanje je relativno precej razpršeno po celem svetu. "Nekje polovico prometa ustvarimo v ZDA, 40 odstotkov v Evropi in Združenem kraljestvu in desetino drugje. Kljub velikemu številu držav pa poslujemo le z nekaj valutami, kot so ameriški dolar, evro in funt," pojasnjuje direktor trboveljskega startupa.

Osebni arhiv

Najbolj so po njegovih besedah odvisni od razmerja dolar-evro, čeprav je njihovo poslovanje takšno, da precej materiala kupujejo v dolarjih ali domačem evru. "Varovalka je v sistemu, ki ga imamo ustvarjenega: da prodajamo in tudi kupujemo material v isti valuti," je povedal Zelenšek.

Krka: Valutne izgube v prvem četrtletju vplivale na čisti dobiček

Valutna tveganja so stalnica v poslovanju novomeškega farmacevta Krka zaradi razvejanega mednarodnega poslovanja. V posameznih obdobjih so vplivi valut na njihove rezultate pozitivni, kot so bili v lanskem letu, ali negativni, kot se dogaja letos. Valutne izgube, na katere je vplivala devalvacija ruskega rublja, so od začetka leta znašale skoraj osem odstotkov in so vplivale na zmanjšanje čistega dobička, so zapisali v četrtletnem poročilu.

Od začetka leta do konca prvega četrtletja je vrednost ruskega rublja padla za 7,4 odstotka, medtem ko je bila povprečna vrednost rublja, izražena v evrih, v prvem četrtletju 26,1 odstotka višja kot v enakem lanskem obdobju.

"Valutna tveganja v skupini Krka obvladujemo centralizirano v okviru matične družbe, na operativni ravni pa se z aktivnostmi na tem področju ukvarjajo tudi posamezne enote v tujini," so pojasnili. Njihova ključna usmeritev je odprava ali zmanjšanje valutne izpostavljenosti z naravnimi metodami, v omejenem obsegu pa uporabljajo tudi finančne instrumente.

Kljub temu so v prvem četrtletju s finančnimi instrumenti zavarovali tveganje ameriškega dolarja. Izpostavljenost ameriškemu dolarju izvira predvsem iz nabave surovin in materiala. Vrednost ameriškega dolarja, izražena v evrih, se je od začetka do konca prvega četrtletja znižala za 1,9 odstotka, povprečna vrednost ameriškega dolarja pa je bila 4,5 odstotka višja kot v enakem obdobju preteklega leta.

Ostale valute, ki so pomembne za Krkino prodajo, so bile v prvem četrtletju 2023 stabilne. "Glavne usmeritve pri obvladovanju valutnih tveganj ostajajo že vrsto let nespremenjene, ukrepe pa prilagajamo trenutnim razmeram in zmožnostim," še dodajajo.

Dewesoft: 'V ZDA prodajamo v dolarjih'

V podjetju za informacijsko tehnologijo Dewesoft izpostavljenost valutnemu tveganju zavarujejo tako, da se z nekaterimi poslovnimi partnerji na dobaviteljski strani dogovarjajo za poslovanje v dolarjih. "To je ena izmed metod, kako poskušamo izničiti učinek spremembe valutnega tečaja na naše poslovanje," pojasnjuje v Dewesoftu.

Poleg tega stremijo k valutni usklajenosti denarnih tokov tako na prilivni kot na odlivni strani, v kupoprodajne pogodbe pa vgrajujejo tudi valutne klavzule.  Kot so povedali, se poslužujejo tudi izvedenih finančnih instrumentov (FX forward), v nekaterih primerih pa si predvsem za valutne pare, ki so visoko volatilni, odločijo tudi za tako imenovano metodo angl. "leading and lagging" kjer za izvedbo določene transakcije raje počakajo na ugodnejši valutni tečaj.

Poleg tega ohranjajo zelo močne kapitalske strukture v virih sredstev, podjetje pa nikoli ni najelo kredita. "Z vidika finančne stroke bi mogoče kdo dejal, da to ni najbolj optimalna odločitev. Po drugi strani pa je ravno to v kombinaciji z visoko dodano vrednostjo tisto, kar nam je že v preteklosti ob bolj ali manj ciklično pogojenih slabših časih dalo dobro iztočnico za nadaljnje uresničevanje poslanstva," so prepričani.

Cinkarna: Valutna nihanja blažijo s terminskimi posli

"Valutna tveganja pri izvozu izdelkov v tujino na dolarske trge praviloma obvladujemo s sklenitvijo terminskih poslov prodaje dolarjev ali s t. i. naravnim hedgingom, torej uporabo dolarjev za plačilo obveznosti v tej valuti," pojasnjujejo pri slovenskem bluechipu Cinkarna Celje.

Največji vzponi in padci valut so se dogajali v obdobju pandemije in v obdobju po njej, pa tudi v času vojne v Ukrajini. "Tečaj evro-dolar redno spremljamo. Terminske posle v glavnem sklepamo ob prejemu oziroma izdaji fakture na dan zapadlosti. Občasno terminski posel sklenemo tudi v obdobju med sklenitvijo nakupnega posla in prejemom računa," so pojasnili v cinkarni.

STA

Čeprav makroekonomsko gledano obeti niso najbolj obetavni, pa se v podjetju prilagajajo razmeram na trgu. "Cenovno politiko vodimo v smeri optimizacije prodajne marže v vseh obdobjih cikla, investiramo v obnovljive vire energije in trajnostni razvoj. Pripravljamo čim bolj natančen načrt denarnega toka, ki ga redno ažuriramo," pravijo v cinkarni. Ne glede na trenutne likvidnostne presežke, ki jih upravljajo, pa ostajajo povezani s finančnimi institucijami, ki bi jim lahko v primeru potrebe zagotavljale kreditiranje.

Sij: 'Tečaj vključujemo v razliko v ceni'

"Skupina Sij se pri svojem poslovanju sooča z zmernimi valutnimi tveganji, pri izvozu izdelkov smo izpostavljeni predvsem zaradi nihanja tečaja ameriškega dolarja, v manjši meri pa pa tudi zaradi nihanja tečajev na nekaterih lokalnih trgih," pojasnjujejo v Slovenski industriji jekla (Sij).

Skupina tečajno tveganje upravlja predvsem z metodo politike cen preko vključevanja tečaja v razliko v ceni, ter z uravnavanjem prodaje in nabave. "Pri uravnavanju si prizadeva nevtralizirati tečajno tveganje z naravnim ščitenjem oziroma z iskanjem ravnotežja med prilivi in odlivi v posameznih valutah," pravijo v Siju.

Glede na to, da je glavna valuta pri poslovanju evro in da pri ostalih valutah nevtralizirajo pozitivne in negativne vplive tečajnega nihanja ter iščejo ravnotežje med prilivi in odlivi v posameznih valutah, večjih posledic nihanja tečajev ne občutijo.

"Ocenjujemo, da bo izpostavljenost valutnim tveganjem še naprej ostala na enaki ravni, saj je glavna valuta, v kateri poslujemo, evro, tečajno tveganje pri ostalih valutah pa je ustrezno obvladovano," so prepričani v Siju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar