Nadzornika ECB skrbi porast posredniških depozitov v Evropi

Evropske banke, ki se zanašajo na depozite tretjih platform, bi morale biti podvržene strožjim likvidnostnim zahtevam, da bi zmanjšale tveganje prihodnjih odlivov t.i. vročega denarja (angl. hot money), pravi član nadzornega sveta Evropske centralne banke (ECB) Tom Dachaene.

"Ko vidim, da se banke zanašajo na posredniške depozite, me resnično skrbi," je v intervjuju za Bloomberg dejal Dechaene, ki sedi tudi v upravi belgijske centralne banke. "Ne morem si zamisliti bolj nihajnih depozitov."

Potem ko je letos iz regionalnih bank v Združenih državah Amerike (ZDA) odteklo na stotine milijard dolarjev sredstev strank, je majhen, a naraščajoč pojav posredniških depozitov eden od vidikov bančne likvidnosti, ki dobiva vse večjo pozornost, ker lahko stranke zlahka potegnejo nazaj svoj denar in z uporabo spletnih platform poiščejo najboljšo ponudbo.

Za razliko od ZDA, kjer manjše banke pridobijo med 10 in 30 odstotki svojega financiranja preko posredniških depozitov, v Evropi ni primerljivih, javno dostopnih podatkov. Nemško fintech podjetje Raisin, ki ponuja tovrstne finančne produkte, ima 40 milijard evrov sredstev pod upravljanjem, medtem ko baza depozitov prebivalstva in podjetij znaša več kot 12 tisoč milijard evrov. Vseeno je startup v zadnjem letu podvojil obseg sredstev.

"Za celoten bančni sektor ta znesek še vedno ni bistven," je dejal Dechaene o sredstvih v posredniških depozitih družb, kot je Raisin. "Toda v trenutnem obrestnem okolju, ko na številnih trgih slišimo pozive, naj banke dvignejo obrestne mere za depozite, je skušnjava večja kot kdaj koli prej. Zelo bi me presenetilo, če v 12 mesecih posredniške vloge ne bi močno narasle."

Nihajna ali razpršena likvidnost?

Tiskovni predstavnik podjetja Raisin je dejal, da se podjetje "pogosto srečuje z napačnim prepričanjem, da bi depoziti na platformi predstavljali tveganje za trg. Pravzaprav je ravno nasprotno."

Sodelovanje z Raisin bankam omogoča, da okrepijo in razpršijo vire svoje likvidnosti, je še sporočilo podjetje v odgovoru na vprašanja Bloomberga. Podjetje se osredotoča na vloge pod zakonsko določenimi omejitvami zajamčenih vlog, kar pomeni, da "ni koncentracije in da so prenesene vloge zelo obstojne v stresnih scenarijih."

Platforma pravi, da sta npr. Deutsche Bank in UniCredit med več kot 400 bankami, s katerimi sodelujejo.

Likvidnost v prvem planu

Evropske države zavezujejo svoje bančne sektorje, da jamčijo za poplačilo depozitov do 100 tisoč evrov na stranko na posojilodajalca, če podjetje preneha poslovati. Bančna združenja nekaterih držav ponujajo dodatno kritje.

Dechaene je dejal, da so nekateri njegovi kolegi v nadzornem odboru ECB podobno pozorni na posredniške vloge, "vendar nas je večina še vedno bolj osredotočena na kapital kot na likvidnost." Bankir pravi, da podpira uvedbo višjih zahtev za količnike likvidnostnega kritja nekaterih bank v letošnjem pregledu ECB o tveganjih, s katerimi se soočajo banke.

"Zaradi strahu pred odtekanju sredstev z bank in likvidnostnih kriz po propadu več regionalnih bank v ZDA postaja sledenje likvidnosti v evropskem bančnem sistemu vse pomembnejša naloga, saj se začenjata konec kvantitativnega sproščanja (QE) in opuščanje likvidnostnih programov," je zapisal Philip Richards, višji analitik pri Bloomberg Intelligence (BI). "Potem ko je konec lanskega leta presegla 4.600 milijard evrov, se je presežna likvidnost od začetka leta zmanjšala za skoraj tisoč milijard, pričakujemo tudi, da se bo odtok nadaljeval v drugi polovici, ko največje banke odplačujejo posojila TLTRO."

K depozitom tudi avtomobilisti in trgovalne platforme

Nekateri največji evropski proizvajalci avtomobilov so vse bolj podobni komercialnim bankam. Renault, Volkswagen in BMW si močno prizadevajo za sprejemanje depozitov strank. Pravijo, da je to cenejši način financiranja lizinga avtomobilov, potem ko je zaradi izjemnega dviga obrestnih mer izdaja podjetniških obveznic – primarni način financiranja v zadnjih letih – postala veliko manj privlačna.

Finančne družbe proizvajalcev avtomobilov lahko depozite, ki jih privabijo, uporabijo za zavarovanje posojil za avtomobile drugim strankam in tako pomagajo ohraniti prodajo. To je sprememba iz obdobja ultra nizkih obrestnih mer, ko so lahko poceni prodajali obveznice za zbiranje sredstev in ta denar uporabili za posojila strankam. Nekateri računi proizvajalcev avtomobilov zahtevajo depozite za določen čas, drugi pa nimajo časovne omejitve in so podobni varčevalnemu računu pri tradicionalni banki.

Trgovalne platforme pa bankam odžirajo depozitna sredstva s ponujanjem višjih obresti za neinvestirana sredstva na njihovih trgovalnih računih, kot bi jih varčevalci prejeli pri vezavi sredstev na banki. Banke so pri nas v povprečju aprila za vezavo sredstev do enega leta ponujale 0,44-odstotne obresti, medtem ko trgovalne platforme ponujajo tudi več kot dva odstotka obresti, ki jih zaračunajo na neinvestirana sredstva. Ta za razliko od bančnih niso vezana.

Med platformami, ki ponujajo višje obresti, so Trade Republic, Interactive Brokers in eToro, ki so dostopni tudi slovenskim vlagateljem. Medtem pri slovenski kriptomenjalnici BitStamp trenutno ne razmišljajo o uvedbi obresti na neinvestirana sredstva, so nam sporočili iz podjetja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar