Kapitalski dobički: Furs v 2023 zaradi krvavih borz pobral manj davkov

Finančna uprava (Furs) je leta 2023 skupno pobrala za dobrih 22,5 milijarde evrov davkov in s tem za 3,8 odstotka presegla letni načrt. Kot smo poročali, je v primerjavi z letom 2022 pobrala za sedem odstotkov več davkov. Čeprav je Furs skupno pobral občutno več davkov, natančnejši podatki razkrivajo, da je bilo manj davkov pobranih iz dobička na kapital.

Iz naslova dobička na kapital, dividend, obresti in najema je namreč skupno pobral za 283,54 milijona evrov prihodkov. To je za 5,5 odstotka manj kot v letu 2022 (to je odmerno leto 2021) in 5,6 odstotka več kot v letu 2021 (odmerno leto 2020). Iz katerih postavk Furs pobere največ davkov?

Daleč največ davkov pobere od dividend, in sicer je bilo teh za 161,1 milijona evrov. Tu gre za dohodnino od dividend, ki so jih izplačale slovenske družbe. Te je prejelo 83.713 zavezancev, kar je dober odstotek manj kot v odmernem letu 2021. Furs ločeno obravnava tudi dividende, ki so jih Slovenci prejeli od tujih družb. Dohodnina iz dividend iz tujine je obsegala 16,08 milijona evrov, prejelo pa jih je 5.174 davčnih zavezancev, to je 8,2 odstotka več kot v leto prej.

Za dividendami sledi dohodnina od prihodka od najemnin. Na podlagi vloženih napovedi je Furs pobral 17,83 milijona evrov, kar je skoraj tretjina manj kot v letu prej. Razlog za upad je v tem, da je prejšnja vlada Janeza Janše stopnjo dohodnine za dohodek iz oddajanja v odmernem letu znižala na 15 odstotkov, medtem ko je bila pred tem 27,5 odstotka. Aktualna vlada Roberta Goloba je davčno stopnjo nato zvišala na 19 odstotkov.

Tudi pri izračunu dohodnine iz najemnin na podlagi davčnega odtegljaja se je zaradi nižje obdavčitve višina pobranih davkov kljub večjemu številu zavezancev za 3,5 odstotka zmanjšala za 11 odstotkov.

Dobiček iz finančnega kapitala upadel za 22,7 odstotka

Furs je za odmerno leto 2022 pri odmeri dohodnine od dobička iz finančnega kapitala do konca leta 2023 izdal za 7,5 odstotka več odločb in obvestil. Skupno je davčna osnova od dobička iz kapitala obsegala 127,08 milijona evrov. To je kar 41,2 odstotka manj kot v odmernem letu 2021. Razlogov za kolaps je več. Na Fursu pojasnjujejo, da se je število izdanih odločb z dobičkom za odmerno leto 2022 zmanjšalo.

To je posledica oprostitve davka nad 15 let imetništva finančnega kapitala, ki jo je sprejela prejšnja vlada. Pred tem je za pretekla odmerna leta veljala oprostitev nad 20 let imetništva. Aktualna vlada je dobo ponovno podaljšala na 20 let. To pomeni, da kapitalski dobiček ne bo več obdavčen znova šele po 20 letih od vstopa v naložbo. Skupni znesek odmerjene dohodnine se je leta 2023 znižal za 22,7 odstotka, na 31,51 milijona evrov.

Število odločb z dobičkom se je v odmernem letu zmanjšalo za slabo četrtino (za 24,3 odstotka). Na drugi strani pa se je več kot podvojilo število odločb z izgubo. Za 121,9 odstotka so se povečale na 7.327. Kljub temu niso presegle števila odločb z izgubo iz pandemičnega leta 2020. Razlog za veliko število odločb z izgubo je upadanje borznih indeksov in delnic v letu 2022. Slovenski indeks SBI TOP je leta 2022 izgubil 17,4 odstotka. Ameriški indeks 500 najpomembnejših družb je upadel za 19,4 odstotka, nemški DAX za 12,4 in japonski Nikkie 225 za 10,6 odstotka.

Manj tudi pobranih davkov iz denarnih depozitov 

Od obresti na denarne depozite je Furs pobral 1,1 milijona evrov davkov – medletno so upadli za slabo desetino (9,6 odstotka). Pozor, v odmernem letu 2022 so bile ključne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) in obrestne mere na depozite občutno nižje, kot so danes. Kljub višjim obrestnim meram na bankah so davčni prihodki leta 2022 upadli. Razlog je slabo četrtino manjše število zavezancev – to je tistih, ki so ustvarili več kot tisoč evrov obresti na denarne depozite.

ECB je svoj cikel višanja začel julija 2022. Podatki Banke Slovenije kažejo, da so povprečne dolgoročne obrestne mere v Sloveniji večino leta bile pri 0,2 odstotka, proti koncu leta pa so se povzpele do 0,9 odstotka. Kolikšni so bili največji prihodki, ki so jih Slovenci od obresti denarnih depozitov ustvarili v 2022, na Fursu še niso zbrali. Zato objavljamo lestvico fizičnih oseb, ki so leto prej (v odmernem letu 2021) prejele največ prihodkov iz depozitov. Eden od Slovencev je leta 2021 zgolj od denarnih depozitov ustvaril kar 92.579 evrov prihodkov.

Spomnimo, ravno leta 2021 so bile povprečne obrestne mere pri slovenskih bankah najnižje. Znašale so v povprečju le 0,2 odstotka. Če upoštevamo, da je za dolgoročno vezavo prejel le 0,2-odstotno obrestno mero, bi to pomenilo, da bi za 92.580 evrov obresti od denarnih depozitov na denarnem računu moral imeti približno 46,3 milijona evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar