Rast potrošniških posojil januarja najvišja po oktobru 2019

Kreditiranje gospodinjstev se v segmentu stanovanjskih posojil umirja, v segmentu potrošniških pa je postalo intenzivnejše, ugotavlja Banka Slovenje (BS) v mesečnem poročilu o poslovanju bank. Potem ko je povprečni mesečni prirast stanovanjskih posojil v letu 2022 znašal 61 milijonov evrov, se je ob šibkejšem tekočem kreditiranju njihov obseg prvič po januarju 2016 zmanjšal, in sicer za štiri milijone evrov. Njihova medletna rast se je nadalje znižala na 9,2 odstotka, v primerjavi z evrskim povprečjem pa bila še naprej visoka. Povprečni mesečni prirast potrošniških posojil v letu 2022 je znašal dva milijona evrov, januarja pa se je povečal največ po oktobru 2019, za deset milijonov evrov (medletno za 1,6 odstotka).

Tudi posojila nebančnem sektorju se še naprej umirjajo. V primerjavi z večletnim povprečjem in drugimi državami evrskega območja ostaja še naprej visoka. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je januarja znižala na 9,5 odstotka in se še naprej umirja. Po opaznem zmanjšanju obsega posojil decembra lani se je ta januarja letos povečal za 199 milijonov evrov. Povprečni mesečni prirast v letu 2022 je znašal 208 milijonov evrov.  Medletna rast bilančne vsote se je po povečevanju v drugi polovici lanskega leta januarja letos upočasnila na 4,3 odstotka.

Obrestne mere so se januarja dodatno zvišale

Obrestne mere za novo odobrena posojila nebančnemu sektorju so se januarja še dodatno zvišale. Pri posojilih gospodinjstvom so bile spremenljive obrestne mere višje od fiksnih. Pri stanovanjskih posojilih so bile spremenljive v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za 2,9 odstotne točke, pri potrošniških za 2,2 odstotne točki, medtem ko so bile fiksne pri stanovanjskih višje za 2,1 odstotne točke, pri potrošniških pa za 0,8 odstotne točke.

Povprečna variabilna obrestna mera za stanovanja posojila je januarja znašala 4,4 odstotka, v območju z evrom pa 3,5 odstotka. Povprečna obrestna mera za potrošniška posojila se je januarja zvišala na 6,8 odstotka. V evroobmočju je bila s 7,4 odstotka še višja.

Povprečna fiksna obrestna mera za stanovanjska posojila je januarja v Sloveniji znašala 3,8 odstotka, v evroobmočju pa tri odstotke. Pri potrošniških posojilih je bila povprečna obrestna mera tako kot pri stanovanjskih 6,8 odstotka. V območju z evrom je bila sedemodstotna.

Rast vlog gospodinjstev se je upočasnila

Vloge gospodinjstev so se po rekordnem povečanju decembra januarja povišale manj od lanskega povprečja. Januarja so gospodinjstva vloge povečala za 67 milijonov evrov, kar je več kot polovico nižje od lanskega povprečja. Več mesecev naraščajoča medletna rast vlog gospodinjstev se je znižala na 6,6 odstotka, vendar ostaja nad evrskim povprečjem. Depozitne obrestne mere ostajajo izredno nizke in zaostajajo za evrskim povprečjem. Visok ostaja delež vlog na vpogled, znašal je 84 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja oziroma 89 odstotkov vseh vlog gospodinjstev.

Vloge nebančnega sektorja so se po izrazitejših prirastih v drugi polovici lanskega leta januarja zmanjšale zaradi odliva vlog nefinančnih družb. Te so se znižale za 303 milijone evrov, kar pa ni neobičajno glede na podobne odlive v enakem obdobju preteklih let. Banke so zato v povečano kreditiranje nefinančnih družb in nakup vrednostnih papirjev usmerile sredstva iz računov pri centralni banki.

Neto dohodek bank se je medletno več kot podvojil

Ustvarjeni dohodek bank se je januarja zaradi višjih neto obrestnih prihodkov močno povečal. Neto oslabitve in rezervacije so ostale nizke. Neto obrestna marža se zvišuje, januarja je za zadnje enoletno obdobje znašala 1,71 odstotka, kar pomeni, da je bila medletno višja za 0,3 odstotne točke. Dobiček pred obdavčitvijo je močno presegel lanskega in je januarja dosegel 44 milijonov evrov. Znašal je 70 odstotkov več kot januarja 2022. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je januarja dosegla 10,4 odstotka in ostala primerljiva s povprečjem zadnjih let.

Količnik likvidnostnega kritja (LCR), ki se je postopno zviševal od oktobra dalje, je januarja znašal 296 odstotkov. S tem še nekoliko zaostaja za vrednostjo pred enim letom, a hkrati močno presega minimalno regulatorno zahtevo (sto odstotkov) in uvršča Slovenijo med države evrskega območja z visoko sposobnostjo pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar