Banka Slovenije: Bančni sistem ostaja stabilen

Banka Slovenije (BS) je predstavila ugotovitve redne presoje razmer v slovenskem bančnem sistemu. Poročilo o finančni stabilnosti kaže, da se raven sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Sloveniji izboljšuje. Kot je povedal viceguverner Primož Dolenc, ostaja slovenski bančni sistem stabilen, nivo tveganj pa se zmanjšuje.

''Zadnja leta so zaznamovala drugačna tveganja kot smo jih bili vajeni. V bodoče bodo na finančni sistem vplivala tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja.'' Na drugi strani se tveganja znotraj sistema zmanjšujejo. ''Likvidnost je že nekaj let precej ugodna zato je odpornost na likvidnostne šoke zelo visoka.'' K temu sta pomembno prispevala izboljšanje dohodkovnega položaja bank zaradi rasti obrestnih mer in nematerializacija tveganj, ki so bila še v začetku leta izraziteje prisotna. Odpornost je dobra tudi na dobičkonostnosna tveganja.

Pri tveganjih iz zunanjega okolja je direktorica oddelka Finančne stabilnosti in makrobonitetne politike Meta Ahtik izpostavlja sliko v makroekonomskem okolju. To je ohlajanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju, kjer se kazalniki se še naprej poslabšujejo. Ob ohlajanju drugo zunanje tveganje predstavlja inflacija, ki je še vedno visoka. V zadnjem mesecu se je v Sloveniji celo zvišala. Opozarja na velike razlike med nominalnimi in realnimi kategorijami. To lahko vodi v neoptimalne investicijske odločitve.

Banka Slovenije

Nižanja cen nepremičnin ne pričakujejo

Tveganje na finančno stabilnost, ki izhaja iz nepremičninskega trga, so iz povečanega znižali na zmerno. V Sloveniji dogajanje kroji omejena ponudba in omejeno investiranje. ''Obdobje visoke rasti cen stanovanjskih nepremičnin in stanovanjskih posojil se je namreč za zdaj zaključilo, hitrih in obsežnejših znižanj cen pa zaenkrat ni pričakovati,'' ugotavljajo. ''Dogajanje na nepremičninskem trgu je raznoliko. Splošni trend v povprečju evrskega območja je upadanje cikla, znižanje rasti cen – izrazito v severnem delu Evrope, Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji in na Hrvaškem pa cene še naprej rastejo,'' je povedala Meta Athik.

Opažajo pa zmeren obrat cikla. Medletna rast nominalnih cen stanovanjskih nepremičnin je dosegla vrh v prvem četrtletju leta 2022 (17 odstotkov) in se do drugega četrtletja 2023 upočasnila na 7,4 odstotka. ''Ljubljana vodi cikel upadanja rasti cen. V Ljubljani rastejo po nižjih stopnjah kot v ostalih delih države. Transakcije se znižujejo povsod, v LJ pa najbolj.'' Obseg novih stanovanjih posojil se je vrnil na raven z leta 2020. Z zviševanjem obrestnih mer se je povpraševanje po stanovanjskih posojilih zmanjšalo, od oktobra 2022 zato upada tudi obseg novih stanovanjskih posojil.

Stanovanjske nepremičnine so v prvi polovici leta 2023 glede na različne kazalnike relativne precenjenosti ostale precenjene, vendar se je precenjenost nekoliko zmanjšala. V BS pričakujejo korekcijo in približevanje ravnovesju zato so tveganje za finančni sistem znižali na zmeren nivo. Ponudba stanovanjskih nepremičnin še vedno zaostaja za povpraševanjem.

Vloge ostajajo glavni vir financiranja bank

Tveganje financiranja finančnega sistema ostaja na zmernem nivoju. Vrzel med ročnostjo naložb in obveznostmi se je v prvi polovici leta 2023 rahlo zmanjšala, vendar ostala visoka. Višanje obrestnih mer je spodbudilo varčevalce k vezavi prihrankov, čeprav še vedno veliko večino (82,3 odstotka) vseh vlog predstavljajo vloge na vpogled. ''Nenadni izrazit odliv vlog iz bančnega sistema ali njihov obsežnejši prehod med bankami kot posledica stresnega dogodka bi lahko povzročil nestabilnost v financiranju nekaterih bank,'' opozarja BS.

Glavnina varčevalcev, kljub nizkim obrestnim meram, ohranja prihranke v bankah, zato banke ne hitijo z zviševanjem obrestnih mer. S tem ohranjajo nizke obrestne odhodke. Vloge še naprej ostajajo glavni vir financiranja bank. Kot kažejo podatki, je obseg vlog dosegel 26,4 milijarde evrov, kar je več kot polovica bilančne vsote bank. To Slovenijo uvršča na prvo mesto med državami evrskega območja po pomembnosti tega vira financiranja. Vloge na bankah so v 2022 okrepile zlasti fizične osebe ali samostojni podjetniki, ki so imeli že pred tem večji obseg prihrankov, opažajo.

Obrestno tveganje nespremenjeno

Izpostavljenost bank obrestnemu tveganju se v prvi polovici leta 2023 ni bistveno spremenila. V tretjem trimesečju je povišana, v prihodnje pa pričakujejo, da se bo znižala. Obrestno tveganje se znižuje s povečevanjem vezanih vlog ter počasnejšim povečanjem posojil s fiksno obrestno mero. Od leta 2013 se je delež posojil gospodinjstvom s fiksnimi obrestnimi merami povečal za 60 odstotnih točk. ''Konec leta 2013 je bilo zgolj dobrih deset odstotkov posojil gospodinjstvom obrestovanih z nespremenljivo obrestno mero, medtem ko je danes takih skoraj tri četrtine,'' je povedala Athik.

V BS sše pričakujejo, da bodo vloge na vpogled začele prehajati na vezane. Obrestne mere za novoodobrena posojila nebančnemu sektorju so se v prvi polovici leta zviševale počasneje kot v drugi polovici leta 2022. Fiksne obrestne mere v prvi polovici leta 2023 so stagnirale pri stanovanjskih in tudi pri potrošniških posojilih. Pri stanovanjskih stagnirajo okoli štirih odstotkov, pri potrošniških pa pri 6,7 odstotka. Tudi spremenljive obrestne mere ohranile na enaki ravni kot pred pol leta. Pri potrošniških posojilih so pri 6,8 odstotka tudi spremenljive ostale na ravni izpred pol leta. V vmesnem času so dosegle že 7,3 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih pa so se zvišale za 1,2 odstotne točke na 5,1 odstotka.  

Kreditno tveganje: znižali na zmerno

Po prehodnem poslabšanju v zadnjih mesecih 2022, se je kakovost portfelja tudi v dejavnostih, ki so med pandemijo utrpele največje in dolgotrajne posledice, v prvem polletju 2023 izboljšala. V gostinstvu so opazili precejšnje izboljšanje kreditnega portfelja. Deleži nedonosnih terjatev se postopoma znižujejo in so trenutno na rekordno nizkih ravneh. V prvem polletju 2023 se je nadaljeval trend izboljševanja kakovosti portfelja stanovanjskih in potrošniških posojil. Kljub večjemu bremenu obresti pa banke v letošnjem in naslednjem letu ne pričakujejo večjega poslabšanja kakovosti portfelja. Slovenske banke tudi ne pričakujejo večjega porasta oslabitev in rezervacij v prihodnje. Kreditno tveganje v bankah so zato znižali s povišanega na zmerno.

Dohodkovno tveganje nizko

Trenutno je poslovno okolje za banke zelo ugodno. Neto dohodke so medletno povečale za 135 odstotkov. Zaradi izboljšanja dohodkov v bančnem sistemu, so dohodkovno tveganje znižali na nizko raven. Ključen razlog je v prehodu iz nizkih obrestnih mer na običajne obrestne mere, pravijo. Zaradi višjih obrestnih mer so banke krepko povečale neto obrestne prihodke in neto obrestne marže. Rast operativnih stroškov bank je letos zaostajala za rastjo bruto dohodka.

Pričakujejo umirjanje kreditne aktivnosti, ki bo vplivala na neto obrestne prihodke bank. Kljub upočasnjevanju rasti posojil še naprej v BS pričakujejo zelo močne pozitivne učinke na ustvarjanje dohodka bank tudi v preostanku leta 2023. Avgustovske poplave ne bodo negativno vplivale na ustvarjanje dohodka pri bankah. Prošen za moratorij je izredno malo.