.webp){kind=icon}
Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje z zviševanjem ključnih obrestnih mer. Skladno z njimi se viša tudi euribor – medbančna obrestna mera in najpomembnejša referenčna obrestna mera na evropskem denarnem trgu. Predstavlja osnovo za obrestne mere različnih finančnih produktov. Po tej obrestni meri si največje evropske banke med sabo posojajo denar. Rast euriborja pomeni dražja posojila oziroma višji mesečni obrok za obstoječ kredit s spremenljivo obrestno mero.
Od začetka februarja, ko je ECB nazadnje zvišala obrestne mere za 50 bazičnih točk, se je šestmesečni euribor zvišal še za dobre 0,2 odstotne točke in se trenutno nahaja pri 3,21 odstotka. Trimesečni euribor, ki ga pri najemu posojil ponuja zgolj nekaj slovenskih bank, je februarja že presegel mejo 2,7 odstotka, vendar se je od takrat znižal in je trenutno pri 2,654 odstotka.
Kako visoko bi se lahko povzpel?
Zgodovinsko gledano je bil šestmesečni euribor nazadnje tako visok decembra leta 2008. Euribor je oktobra 2008 vrh dosegel pri 5,367 odstotka. Kako visoko bi lahko segel tokrat? Napovedi analitikov in ekonomistov, ki jih zbira Bloomberg, napovedujejo zgolj gibanje trimesečnega euriborja, ki je običajno malce nižji od šestmesečnega. Bloombergovi analitiki so napoved trimesečnega euriborja od našega zadnjega pisanja precej zvišali. Stopenj, kot so bile leta 2008, ne pričakujejo.
Najvišjo vrednost po februarski mediani napovedi pričakujejo v drugem in tretjem trimesečju leta 2023 pri 3,3 odstotka. Mediana januarske ankete analitikov je pokazala najvišji euribor pri 3,05 odstotka. Po najnovejši februarski napovedi bi se trimesečni euribor lahko v četrtem trimesečju leta znižal. Tudi v začetku prihodnjega leta naj bi ostal nad tremi odstotki, v drugem trimesečju pa nato zdrsnil pod mejo treh odstotkov. V napovedi je najbolj črnogled analitik nizozemske Rabobank Elwin De Groot, ki v drugem trimesečju pričakuje trimesečni euribor pri 3,69 odstotka, v zadnjem trimesečju pa pri 3,75 odstotka, kažejo podatki Bloombergovega terminala.
Vrednost euriborja se oblikuje na medbančnem trgu in posamezna banka nanj ne more vplivati. Na višino obrestne mere ob euriborju vpliva še bančni pribitek. Kako visoki so bančni pribitki in kako se njihova višina giblje glede na višino euriborja, smo vprašali banki Novo Ljubljansko banko (NLB) in Novo KBM. Višine bančnih pribitkov ne razkrivajo. V Novi KBM so zapisali, da so pribitki na potrošniške in stanovanjske kredite razvidni iz informativnega izračuna na spletni strani.
Kakšne so variabilne obrestne mere?
Z višino euriborja se spreminja tudi višina obrestnih mer pri posojilih z variabilno obrestno mero. Te so se tako pri potrošniških kot stanovanjskih posojilih v drugi polovici leta 2022 okrepile. Povprečna obrestna mera za novo potrošniško posojilo z variabilno obrestno mero je decembra zrasla na 6,7 odstotka in je dosegla isto raven kot v območju z evrom. Variabilna obrestna mera gospodinjstvom pri stanovanjskih posojilih se je povzpela na 3,8 odstotka, kaže najnovejše poročilo o poslovanju bank. To je 0,7 odstotne točke več kot pri posojilih v območju z evrom.
Takšne fiksne obrestne boste plačali danes
Euribor vpliva tudi na višino obrestnih mer pri novih posojilih s fiksnimi obrestnimi merami. Trenutno povprečna efektivna obrestna mera (EOM) pri potrošniškem kreditu znaša 7,9 odstotka. Lani je povprečju znašala 7,25 odstotka, kaže primerjava stroškov financiranja, ki jo je nedavno opravila Banka Slovenije v poročilu o plačilnih storitvah.
Razpon med ponudbo najcenejše in najdražje banke je od 6,29 do 9,47 odstotka, kar v stroških financiranja pomeni nekoliko manj kot tisoč evrov. Lani je razlika med ponudbami znašala 600 evrov. Pri stanovanjskem kreditu je povprečna s spletnimi kalkulatorji izračunana EOM znašala 4,45 odstotka, skoraj dvakrat več kot lani, ko so izračunali 2,23 odstotka. Razpon med najcenejšo in najdražjo ponudbo je tokrat segal od 4,16 do 4,58 odstotka, kar v stroških financiranja znaša okoli tri tisoč evrov. Lani je razlika med najcenejšo in najdražjo ponudbo v stroških znašala 3.500 evrov.
Podatke so pridobili iz spletnih kalkulatorjev ter uporabili povprečno ročnost in povprečen znesek kredita v letu 2022. Pri potrošniških kreditih so upoštevali povprečno ročnost petih let, povprečen znesek kredita pa 12 tisoč evrov. Pri stanovanjskih kreditih povprečna ročnost znaša 16 let, povprečen znesek pa 80 tisoč evrov. Pri obeh vrstah kreditov so izbrali fiksno obrestno mero pod predpostavko, da gre za komitenta banke. Kot zavarovanje pri stanovanjskem kreditu so upoštevali nepremičnino.
