V letu 2023 vrh obrestnih mer: Fed pri petih odstotkih, ECB pri treh

Če se v preteklih letih o centralnih bankah ni veliko govorilo in pisalo, pa v letu 2022 igrajo glavno vlogo. V ospredje so prišle zaradi boja z močno povišano inflacijo, ki je povzročila hitro zategovanje monetarne politike. Na zadnjem srečanju sta tako ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) kot Evropska centralna banka (ECB) upočasnili tempo zaostrovanja, po mnenju analitikov pa lahko v prihodnjem letu pričakujemo vrh. Kako visok bo?

"Višina obrestnih mer centralnih bank v prihodnjem letu bo odvisna predvsem od višine inflacije in stanja v gospodarstvu," odgovarja Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladih. Medtem ko bo višja inflacija narekovala višje obrestne mere, pa bo morebitno slabše stanje v gospodarstvu pomenilo večjo previdnost pri nadaljnjih dvigovanjih, pojasnjuje Granda.

"Novembrski podatki o inflaciji so pokazali rahel preobrat, zato sta centralni banki umirili višino dviga, ker ne želita ustvariti globoke gospodarske recesije," ugotavlja Jure Rogač, specialist za upravljanje pri Savi Infond. Po njegovih besedah je tako mogoče pričakovati, da bodo temeljne obrestne mere v prihodnjem letu dosegle vrh.

Kje bo vrh?

Večina makroekonomskih analitikov ocenjuje, da bo najvišja vrednost referenčne obrestne mere Feda dosegla okrog pet odstotkov, obrestna mera za mejni depozit ECB pa okrog tri odstotke, izpostavlja Rogač. V takšnih vrednostih se trenutno sklepajo tudi terminske pogodbe. Enaka je napoved analitikov pri Triglav Skladih.

"Da bi preprečili inflacijsko-plačno spiralo in ohranili inflacijska pričakovanja zasidrana, bosta tako Fed kot ECB v nastalih razmerah nadaljevala s krepitvijo restriktivnosti svojih monetarnih politik," dodajajo v Triglav Skladih. Po njihovih pričakovanjih bosta tako depozitna obrestna mera ECB kot tudi obrestna mera euribor presegli tri odstotke in se na tej relativno visoki ravni obdržali skozi vse leto.

"V isti smeri, a v manjši meri se bodo zvišale zahtevane donosnosti dolgoročnih državnih obveznic najboljše bonitetne ocene, kreditni pribitki pa bi glede na visoke ravni lahko ostali v povprečju nespremenjeni," napovedujejo v Triglav Skladih.

Fed pripravljen povzročiti recesijo

"Če bo inflacija trmasto vztrajala, tako ne bo presenečenje, če bodo v Združenih državah Amerike (ZDA) kratkoročno dosegli tudi petodstotno obrestno mero, saj je Fed jasno napovedal, da je pripravljen za prekinitev inflacijske spirale povzročiti tudi recesijo," izpostavlja Granda. Njegov osrednji scenarij predvideva, da bo prišlo do recesije, ki bo pomenila zmanjšanje povpraševanja.

lastni arhiv

 

"To bo povzročilo znižanje inflacije v kombinaciji z ostalimi dejavniki," meni Granda. Posledično bo – tako Granda – obrestna mera med letom višja, kot je danes, ob koncu leta pa verjetno na trenutnih nivojih ali pa celo nižja. "Scenarij umiritve inflacije in samo blažje recesije bo pozitiven za delniški trg," je prepričan analitik.

Po mnenju Rogača je v ZDA visoka inflacija predvsem težava presežnega povpraševanja, ki ga poganja pretirano ohlapna monetarna in fiskalna politika med pandemijo. "To zahteva odločnejši odziv monetarnega zaostrovanja, zato je Fed dvignil obrestne mere agresivneje od ECB," pravi Rogač. 

V evroobmočju temeljna obrestna mera kratkoročno prek treh odstotkov

V evroobmočju bodo ob zadnjem izboljšanju situacije glede energetske krize in odpiranju Kitajske po mnenju Grande potrebni dodatni dvigi ECB. "Kratkoročno bi tako lahko obrestna mera s trenutnih dveh odstotkov zrasla na 3,5 odstotka," napoveduje Granda. Ob tem pričakuje, da se bo ob nastanku recesije inflacija umirila in bo ECB pri dvigovanju postal previdnejši.

"Posledično bodo konec leta obrestne mere višje kot danes, pričakovani dvig obrestnih mer pa se že odraža v euriborju. Pričakujemo lahko, da se bo kratkoročno še zvišal, leto pa zaključil na podobnih nivojih kot danes," ocenjuje Granda. Dvig obrestnih mer je po zadnjem nagovoru Cristine Lagarde že pričakovan, meni Granda, znižanje inflacije pa bi lahko imelo pozitiven vpliv na tečaje delnic, saj se bo znižalo eno ključnih tveganj. "Dejanska donosnost evropskih delnic bo močno odvisna tudi od razpleta dogajanja na energetskih trgih v prihodnjem letu," še dodaja Granda.

Evropa se v nasprotju z ZDA sooča z zelo velikim negativnim šokom trgovinskih pogojev, večinoma zaradi uvoza energije. "ECB se je z dvigi obrestnih mer posledično odzvala manj agresivno, saj višji stroški energije že sami ustvarijo padec realnih dohodkov in sčasoma tudi inflacijo," pa meni Rogač, ki dodaja, da je treba pri interpretaciji napovedi upoštevati določeno mero negotovosti.

Sava Infond

 

"Navsezadnje je na začetku leta 2022 ECB inflacijo še ocenjevala kot prehodno, vendar se je zdaj izkazala za trdovratnejšo," ugotavlja Rogač. Na negotovost napovedovanja po njegovih besedah vpliva tudi dejstvo, da imajo učinki dviga obrestnih mer precej zakasnel učinek. "Obdobje polnega učinka transmisije monetarne politike, od sprememb obrestnih mer do produkcije in od produkcije do inflacije, je ocenjen na od 18 do 24 mesecev," opozarja Rogač.

Marca še zadnji dvig ECB?

Analitiki Bloomberg Adria menijo, da bo ECB marca še zadnjič zvišala ključne obrestne mere, ki bodo nato do konca leta 2023 ostale nespremenjene. Kvantitativno zaostrovanje bo verjetno ena glavnih javnopolitičnih potez v naslednjih mesecih, ECB pa bo pozorno spremljala tudi stanje presežne likvidnosti v bančnem sektorju.

"Kar zadeva obete glede obrestnih mer, predvidevamo, da se bo šestmesečni euribor v naslednjih nekaj mesecih dvignil na tri odstotke, kar bo v celoti sledilo zaostrovanju denarne politike ECB," ocenjujejo naši analitiki. "Presežna likvidnost v sistemu evropske monetarne unije se sicer hitro zmanjšuje, kljub temu pa pričakujemo, da bo v lokalnih sistemih ostalo dovolj neangažirane likvidnosti, ki bo preprečila precej izrazitejši dvig obrestnih mer."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar