.webp){kind=icon}
Kaj prinaša naslednje leto na področju gospodarske rasti, inflacije, trga dela in denarne politike? Analitiki Bloomberg Adria napovedujejo.
Gospodarska rast: Slovenija in Hrvaška v recesijo
Po izraziti gospodarski rasti v zadnjih dveh letih analitiki Bloomberg Adria napovedujejo ohladitev gospodarstva, v Sloveniji in na Hrvaškem celo recesijo. Ohladitev bo posledica spremenjenih potrošniških navad – tako gospodinjstev kot podjetij – zaradi visoke inflacije. Negativno bo k gospodarski rasti prispevalo nižje tuje povpraševanje, ki bo oklestilo tako izvoz kot tuje naložbe.
"Napovedujemo razmeroma majhen padec celotne gospodarske aktivnosti v Sloveniji, simboličen zdrs realnega bruto domačega proizvoda (BDP) na Hrvaškem in upočasnitev rasti BDP na nizke enomestne, a še vedno pozitivne stopnje v preostalih državah regije Adria," ocenjujejo naši analitiki.
Kot pozitivno novico analitiki izpostavljajo boljšo kondicijo držav, ki bo omilila posledice upada gospodarske aktivnosti. Pri tem poudarjajo relativno nizko zadolženost držav glede na BDP in visoko stopnjo izvoza.
Inflacija: Ohlajanje bo postopno
Inflacija se bo v drugi polovici leta 2023 umirila, toda le postopoma. K nižjim stopnjam letne inflacije bodo prispevali visoka letošnja osnova, zaostrena denarna politika, pocenitev energentov in hrane – kljub zaključku nekaterih vladnih ukrepov za subvencioniranje cen – ter nižje povpraševanje.
"Resna neznanka za prihodnje leto ostaja geopolitična (ne)gotovost, ki lahko bistveno spremeni dejanski inflacijski izid v prihodnjem letu in pozneje," opozarjajo naši analitiki.
Ker naj bi visoka inflacijska pričakovanja postala zasidrana, naši analitiki pričakujejo stopnjo letne inflacije v bližini ciljne vrednosti dveh odstotkov šele leta 2025.
Brezposelnost: Trg dela bo ostal močan
Ena ključnih posledic svetovne finančne krize v letih od 2008 do 2009 je bil skokovit porast števila brezposelnih. Gospodarstva v regiji so bila namreč strukturno precej šibkejša, večina dejavnosti je bila usmerjena na domači trg, zunanja neravnovesja pa so bila precejšnja. Tudi izvoz je bil šibkejši. Danes so gospodarstva držav regije Adria strukturno veliko močnejša.
Z vidika trga dela je še pomembneje, da so negativni demografski trendi – predvsem izseljevanje v zahodno Evropo – v regiji povzročili pomanjkanje (kvalificirane) delovne sile.
"Opažamo, da so delodajalci posledično bolj naklonjeni ohranjanju podoptimalne izkoriščenosti zaposlenih – torej več delavcev, kot je optimalno potrebnih – kot takojšnjemu odpuščanju trenutno nepotrebnih delavcev," menijo analitiki Bloomberg Adria.
Ker so delodajalci prepričani, da je bolje obdržati usposobljene delavce – kot jih odpustiti in jih po gospodarskem okrevanju ponovno iskati –, naši analitiki v letu 2023 pričakujejo le rahlo zvišanje stopnje brezposelnosti.
Denarna politika: Obrestne mere centralnih bank se v letu 2023 ne bodo znižale
Leto 2022 je minilo tudi v znamenju izrazitega povišanja ključnih obrestnih mer centralnih bank po svetu. Naši analitiki menijo, da bo Evropska centralna banka (ECB) marca še zadnjič zvišala ključne obrestne mere, ki bodo nato do konca leta 2023 ostale nespremenjene.
Kvantitativno zaostrovanje bo verjetno ena glavnih javnopolitičnih potez v naslednjih mesecih, ECB pa bo pozorno spremljala tudi stanje presežne likvidnosti v bančnem sektorju.
Srbska in severnomakedonska centralna banka bosta zvišali svoji ključni obrestni meri na 5,5 oziroma 5,25 odstotka.
"Kar zadeva obete glede obrestnih mer, predvidevamo, da se bo šestmesečni euribor v naslednjih nekaj mesecih dvignil na tri odstotke, kar bo v celoti sledilo zaostrovanju denarne politike ECB," ocenjujejo naši analitiki. "Presežna likvidnost v sistemu evropske monetarne unije se sicer hitro zmanjšuje, kljub temu pa pričakujemo, da bo v lokalnih sistemih ostalo dovolj neangažirane likvidnosti, ki bo preprečila precej izrazitejši dvig obrestnih mer."
Na povpraševanje po posojilih bo po oceni analitikov vplivala tudi splošna oslabitev gospodarske aktivnosti, ki bo ublažila nekatere pritiske na dvige obrestnih mer.
Cene stanovanj bodo upadle, in to za deset odstotkov?
Večji del leta 2023 bodo finančni trgi izpostavljeni večji nestanovitnosti, pod pritiskom pa bodo različne vrste sredstev. "Cene nepremičnin bodo v letu 2023 v poprevju upadle za vsaj deset odstotkov," ocenjujejo naši analitiki. "Menimo, da so glavni dejavniki takšnih gibanj agresivni dvigi obrestnih mer s strani centralnih bank, recesijsko okolje in inflacija." Ob tem seveda dodajamo, da za posamezne trge veljajo specifike. V Sloveniji je na trgu premalo stanovanj, hkrati pa opažamo, da se investicije v gradnjo stanovanjskih projektov upočasnjujejo.
Kam z denarjem v letu 2023?
V takšnem okolju bo kreditno tveganje v očeh vlagateljev pridobilo več pozornosti. Vlagatelji imajo posledično raje visokokakovostno izpostavljenost, zlasti delnice podjetij z bonitetno oceno, ki je višja od BBB. To je negativno znamenje za številne izdajatelje delnic v regiji Adria.
Pod pritiskom bodo predvsem delnice proizvajalcev potrošnih dobrin in tistih proizvajalcev, katerih izdelki se dobro prodajajo predvsem v obdobjih gospodarske rasti. "Pričakujemo, da bodo imeli izdajatelji iz necikličnih sektorjev in tistih z močnimi regulativnimi okviri (finančni sektor, telekomunikacije) koristi od splošnega gospodarskega okolja in investicijskih premikov," ocenjujejo naši analitiki.
"Kar zadeva vrednotenje lastniškega kapitala, menimo, da so slovenske delnice podcenjene, s povprečnim razmerjem med ceno delnice in dobičkom na delnice (price-to-earnings – P/E, angl.) med najnižjimi v Evropi." Njihova vrednost bi lahko po mnenju naših analitikov zrasla, ko se bo ponovno okrepila nagnjenost vlagateljev k tveganju.
"Prav tako obstaja potencialna precenjenost delnic na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Severni Makedoniji, saj so razmerja P/E tam veliko višja kot v preostalih državah centralne, vzhodne in jugovzhodne Evrope, pa tudi na številnih drugih trgih v razvoju po vsem svetu."
Kljub temu – dokler ne bo bistvenega povečanja obsega trgovanja na lokalnih borzah – analitiki Bloomberg Adria ne pričakujejo večjih premikov cen, ki bi odražali bolj pošteno oblikovanje cen.
