.webp){kind=icon}
Guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić, ki bo januarja postal član Sveta Evropske centralne banke, se še predobro spominja, kako je Hrvaška v 90. letih, ko se je borila za neodvisnost od nekdanje Jugoslavije, utrpela 1.500-odstotno inflacijo. Zato ostaja neomajen, da morajo oblikovalci politike v območju evra monetarno politiko agresivno zaostrovati.
"Jasno je, da je to prava pot," je dejal v intervjuju za Bloomberg. Tako je Vujčić jasno podprl dvig obrestne mere ECB za 75 bazičnih točk. "Na Hrvaškem smo se v zadnjih desetletjih naučili: Ko je inflacija visoka in se približa dvomestnim ravnem, lahko postane bolezen sama po sebi," je povedal Vujčić.
Inflacija v območju evra je presegla devet odstotkov, na Hrvaškem je 12-odstotna. "Če je inflacija vztrajno visoka, mora biti cilj to znižati," je pravi guverner. Kot poudarja, je preusmerjanje pozornosti k nižji gospodarski rasti na račun boja proti inflaciji pogosto mamljivo. "Toda pustiti, da se inflacija utrdi, je vedno dražje kot začasno znižanje BDP," je jasen Vujčić.
Preberi še
Analitiki: Inflacija bo v tretjem četrtletju dosegla vrh
Proizvajalci svojih stroškov še vedno ne morejo v celoti prenesti v končne cene za potrošnike.
21.09.2022
ECB z zgodovinskim dvigom obrestnih mer v odločen boj proti inflaciji
ECB je pod vodstvom predsednice Christine Lagarde agresivno dvignila obrestne mere za rekordnih 75 bazičnih točk, da bi ustavila podivjano inflacijo.
08.09.2022
Lagarde, ECB: Inflacija bo narekovala tempo dvigovanja obrestnih mer
Predsednica Evropske centralne banke je kot razlog za visoko inflacijo v evroobmočju izpostavila predvsem dobavne šoke.
21.09.2022
"Bankir mora biti na konservativni strani"
Čeprav je hrvaška kuna že več kot dve desetletji vezana na evro, bo članstvo Hrvaške v evroobmočju in sedež v ECB Vujčiću ponudil možnost večjega nadzora nad valuto. To vključuje "drugačen nabor izzivov", je dejal guverner. "Kljub temu je to boljši položaj za državo in denarno politiko."
Kot ekonomist se zaveda, da je za Hrvaško bolje, da prevzame evro, zato je že od začetka spodbujal projekt. Kljub temu je guverner previden glede obetov, zlasti v času mednarodnih napetosti, ki so predvsem posledica dejanj ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini.
"Težko je napovedati, kaj bo z gospodarstvom na kratki rok, še toliko bolj pa je težko ugibati na dolgi rok," meni Vujčić, čigar drugi guvernerski mandat se konča julija 2024. Po njegovih besedah je za centralnega bankirja bolje, da če se že mora zmotiti, da se zmoti na konservativni strani, pa naj bo oblikovalec denarne politike ali nadzornik. "Tega sem se naučil v zgodnjih letih kot guverner," pravi Vujčić.
"Imam stroge zahteve do HNB"
Vujčić je bil gost tudi na Weekend Media Festivalu, kjer je intervju z njim opravil hrvaški kolega Ivan Vrdovljak. Hrvaški guverner je med drugim posebej poudaril, da mora biti vedno izjemno previden in konkreten pri nagovarjanju javnosti, še bolj previden pa pri nagovarjanju predstavnikov bank ali oblasti.
"Gre za odgovorno nalogo; komunikacijo moram uskladiti tako, da so vsi zadovoljni, in to je najtežje pri mojem delu. Bankirji vedno mislijo, da sem do njih zelo strog. To v osnovi drži, saj so zahteve, ki jih postavljam Hrvatski narodni banki (HNB), strožje od tistih v Evropski uniji," pravi Vujčić.
Po njegovih besedah je glavna vloga HNB, da ščiti depozitarje, torej tiste, ki hranijo denar v bankah, in skrbijo, da banke ne propadejo. "To je osnovna funkcija HNB in 90 odstotkov ljudi tega ne razume," je zaključil Vujčić.
