.webp){kind=icon}
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu imajo največji vpliv na cene nafte in zlata, deloma tudi na preostale surovine. Kot se strinjajo analitiki, ima škarje in platno v rokah ameriški predsednik Joe Biden.
"Morebitno stopnjevanje napetosti med Iranom in Izraelom bi povzročilo skok cene nafte. To je manj verjetno, saj si Biden kot predsednik države z velikim političnim vplivom v tem delu sveta ne more privoščiti bistveno višjih cen nafte," ocenjuje Rok Potočnik, višji upravitelj premoženja NLB.
Ob višjih cenah nafte bi se namreč zmanjšala verjetnost njegove ponovne izvolitve v novembru. V zadnjem obdobju se je nafta nehala dražiti, k temu pa je predvsem pripomogel mlačen odziv po iranskem napadu na Izrael. "Posledično se tudi cene hrane, ki so precej povezane s ceno nafte, ne bi smele znatno zvišati. Podobno velja tudi za morebitne nove inflacijske pritiske," pravi Potočnik.
Preberi še
Konec skrbi vlagateljev glede Bližnjega vzhoda, cene nafte in zlata navzdol
Več kot polovica veličastnih sedem bo ta teden poročala o poslovanju v minulem četrtletju.
22.04.2024
Rekordno visoka odvisnost EU od uvoza nafte in naftnih derivatov
Evropska unija je vse bolj odvisna od uvoza nafte, proizvodnja na njenih tleh pada.
15.04.2024
IEA znižala napoved o povpraševanju po nafti letos
Cena za sod severnomorske nafte brent se je medtem znova povzpela nad 90 dolarjev za sod.
12.04.2024
Sokoli proti jastrebom: Bo ECB obrestne mere spustila junija?
Nadaljujejo se ugibanja, ali je junij res mesec D za Evropsko centralno banko.
18.04.2024
V tem tednu so se cene tekočega zlata že nekoliko umirile. Za 159-litrski sod severnomorske nafte brent je treba odšteti dobrih 86 dolarjev, medtem ko sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v juniju stane dobrih 81 dolarjev. Takoj po iranskem napadu so cene presegle 90 dolarjev za sod.
"Rast cen nafte in zemeljskega plina bi zelo verjetno povečala verjetnost zmage Trumpa, ob tem pa bi verjetno Bidna prisilila v ukrepe, ki bi omejevali izvoz zemeljskega plina in surove nafte iz ZDA," dodaja glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. Javnofinančni primanjkljaj ZDA je po njegovih besedah prevelik, da bi lahko ZDA ublažile morebitno rast cen nafte z neposrednimi fiskalnimi ukrepi.
"Ponovna rast cen teh dveh energentov bi v Evropi pomenila ponovno potrebo po ukrepih iz energetske krize, deloma pa bi se prelila tudi v osnovno inflacijo, ker tudi energetska inflacija vpliva na osnovno in tako na celotno inflacijo," meni Bojan Ivanc.
Iranski odgovor že vračunan v cene
"Odziv Irana so dobro poučeni vlagatelji na trgu nafte in zlata pričakovali že veliko prej, kar je bilo očitno po nepojasnjeni veliki rasti cen teh dveh surovin, medtem ko sta njuni ceni po izvedenem napadu celo nekoliko upadli," pojasnjuje Ivanc.
Morebitno onemogočenje prehoda tankerjev nafte ali pline čez Hormuško ožino, skozi katero poteka več kot tretjina svetovne naftne trgovine, bi po njegovih besedah onemogočil izvoz nafte in zemeljskega plina, ki sta pretežno namenjena azijskim kupcem, kar bi negativno vplivalo tudi na ceno nafte brent in zemeljskega plina na nizozemski borzi. "Zelo nehvaležno je špekulirati, ali lahko do česa takšnega pride," ne želi napovedovati Ivanc.
Da so naftni trgi v veliki meri prezrli zadnje stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, ki ga je zaznamoval neposredni iranski napad na Izrael, saj je poteza bila že vnaprej telegrafirana, meni tudi Uroš Selič, specialist za upravljanje pri Infondu. "Če bi se Hormuška ožina zaprla, bi to povzročilo resne motnje v oskrbi in posledično dramatično vplivalo na cene nafte. Drugi dejavnik, ki bi lahko vplival na povečanje cen nafte, pa je uvedba novih sankcij," pravi Selič.
Iranu kljub sankcijam še vedno proda približno 1,5 milijona sodčkov nafte dnevno, večinoma Kitajski, kar je približno 1,5 odstotka svetovne ponudbe.
"Ob neposrednem spopadu med Izraelom in Iranom lahko pričakujemo dolgotrajen izpad iranske proizvodnje nafte in plina ter dodatne cenovne pritiske na ceno fosilnih goriv," opozarja Matjaž Pogorevc, višji analitik v družbi Triglav Skladi. Ob nadaljevanju napetosti v Rdečem morju pa lahko po njegovem mnenju pričakujemo upad prihodkov v sredozemskih pristaniščih, daljše dobavne roke in rahel vpliv na cene surovin zaradi višjih cen pomorskega transporta.
Panika za centralne banke?
"Pričakovano znižanje obrestnih mer deloma zaradi trenutnega stanja gospodarstva, deloma pa zaradi pričakovanj glede geopolitičnih tveganj se je že zamaknilo," pravi analitik podjetja Acex Tilen Šarlah. Kot sicer miri, se je trg po prvem negativnem odgovoru umiril in začel vrednotiti deeskalacijo razmer.
"Spopadi na Bližnjem vzhodu sicer niso nekaj novega in vsem prejšnjim so sledile podražitve na energetskem trgu oziroma tako imenovani energetski šoki. Je pa to stopnjevanje napetosti prišla ravno v času, ko so finančni trgi že vrednotili nižanje obrestnih mer in mehak pristanek gospodarstva, kar pa se je zdaj malo zamaknilo," ocenjuje Šarlah.
Član sveta ECB François Villeroy de Galhau je sicer zagotovil, da negotovost cen nafte ne bo vplivala na prvo znižanje obrestne mere v juniju Evropske centralne banke (ECB). Po besedah guvernerja francoske centralne banke bi morali oblikovalci politik, tudi če bi konflikt na Bližnjem vzhodu res zvišal stroške nafte, najprej analizirati, ali je tak šok spodbudil cene in inflacijska pričakovanja.
Selič poudarja, da bo povečana napetost na Bližnjem vzhodu centralnim bankam verjetno dala še dodaten razlog za počasnejše zniževanje obrestnih mer, saj bi lahko skok cen nafte otežil prizadevanja za vrnitev inflacije na ciljno raven. "Stopnjevanje trenutnega konflikta na Bližnjem vzhodu bi lahko ponovno zanetilo rast inflacije in inflacijskih pričakovanj ter odložilo pričakovano znižanje obrestnih mer z negativnimi posledicami za svetovno rast BDP," pa meni Pogorevc.
Na drugi strani Potočnik miri, da se bližnjevzhodni konflikt ne bo neobvladljivo razširil in bo učinek na cene surovin in posledično inflacijo omejen. "Kljub temu določeno tveganje obstaja in cena zlata, ki ima status varnega pribežališča, se je krepko zvišala, čeprav so posredi tudi drugi dejavniki, kot so nakupi centralnih bank," poudarja Potočnik.
