Evropa

Lagarde, ECB: Inflacija bo narekovala tempo dvigovanja obrestnih mer

Avtor: Jan Artiček

21. september 2022, 11:39

Predsednica ECB je kot razlog za visoko inflacijo v evroobmočju izpostavila predvsem dobavne šoke

Lagarde med govorom v Frankfurtu ni razkrila, kakšen dvig se obeta oktobra

Danes odločitev o novem dvigu sprejema ameriški Fed, pričakuje se dvig za 75 bazičnih točk

Lagarde, ECB: Inflacija bo narekovala tempo dvigovanja obrestnih mer

Bloomberg Mercury

Jan Artiček

Gibanje stopnje inflacije v evroobmočju je odvisno predvsem od razpleta dobavnih šokov, je včeraj zvečer v Frankfurtu povedala predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde. Izvršilni odbor ECB se danes sestane tam na nemonetarnem zasedanju, nov dvig obrestnih mer za evroobmočje pa se pričakuje konec oktobra.

Pomembno je, da ECB dviguje obrestne mere, dokler se inflacija ne vrne na ciljno raven dveh odstotkov. A prav tako pomemben je ustrezen tempo dvigov obrestnih mer, opozarja Lagarde. ECB se je odločila za višje dvige takoj na začetku cikla zategovanja (t. i. frontloading, angl.), saj je z njimi začela kasneje kot ameriška centralna banka Fed. Poleg tega z odločnim tempom želi signalizirati prihodnja pričakovanja o inflaciji.

Lagarde ni razkrila, kakšen dvig se obeta oktobra, saj naj bi bila ta odločitev odvisna od razvoja dogodkov in ažurnih ekonomskih podatkov. Cilj ostaja stabilizacija cen, predsednica ECB pa je med razlogi za visoko inflacijo v evroobmočju izpostavila predvsem dobavne šoke, ki sta jih povzročili pandemija in vojna v Ukrajini.

Ponudba večji problem kot povpraševanje

Prva dama ECB je podčrtala razliko med inflacijo, ki jo povzroča povečano povpraševanje, in inflacijo, ki je posledica omejene ponudbe. Kadar cene narastejo zaradi povpraševanja, se monetarna politika odzove proaktivno, da prepreči pregrevanje gospodarstva. V primeru šokov v ponudbi – če so ti kratkotrajni – lahko banke tudi "pogledajo skozi" trenutno krizo in "po potrebi podaljšajo srednjeročno obzorje monetarne politike", je pojasnila Lagarde.

A ta kategorizacija ne opiše trenutne situacije v evroobmočju, ugotavlja. "Trenutno se soočamo s situacijo, v kateri so dolgotrajne omejitve v ponudbi pomemben dejavnik, ki povzroča daljše vztrajanje nad ciljno inflacijo – in njihov učinek se povečuje s sproščanjem zadržanega povpraševanja. V tem okolju mora denarna politika preprečiti, da bi se odstopanja od našega cilja utrdila, in srednjeročno vrniti inflacijo na dva odstotka."

Dva šoka za evroobmočje (in svetovno gospodarstvo) sta bila pandemija covida-19 in še trajajoča vojna v Ukrajini. Pandemija je ustvarila ozka grla v svetovnih dobavnih verigah, na kar so se podjetja odzvala s povečanjem naročil, kar je zvišalo cene po vrednostni verigi. Odziv monetarne in fiskalne politike pa je ohranil raven dohodkov, kar je povzročilo nihanja v povpraševanju v več sektorjih gospodarstva. V času zaprtij se je potrošnja osredotočila na dobrine, odprtje po pandemiji pa je sprostilo zavrto povpraševanje po storitvah.

Ruska invazija na Ukrajino februarja letos je v nebo poslala cene energentov, ki so po navedbah Lagarde neposredno prispevale 30 odstotkov k inflaciji v evroobmočju.

"Monetarna politika ne more preprečiti takojšnjih učinkov mnogih od teh šokov. Lahko pa zagotovi, da ne postanejo stalni. To sedaj počne ECB," je še povedala Lagarde.

Bloomberg
 
Kako visoko bodo šle obrestne mere?

Na zadnjih dveh monetarnih zasedanjih julija in septembra je ECB dvignila obrestno mero za skupnih 125 bazičnih točk, kar je največji dvig v zgodovini evroobmočja. Obrestna mera za zagotavljanje likvidnosti (Main Refinancing Operations – MRO, angl.) je tako pri 1,25 odstotka, depozitna obrestna mera pa pri 0,75 odstotka.

"ECB bo morala odločneje kreniti na pot višjih obrestnih mer, a je omejena s strani problematičnih držav, predvsem Italije, Grčije, Poljske in Španije," je za Bloomberg Adria TV dejal David Zorman, upravitelj premoženja pri Generali Investments. "Poleg tega imamo v Evropi večjo energetsko krizo kot v ZDA, ki je nekako energetsko samozadostna. Še največjo težavo v Evropi predstavlja evro, ki je samo letos izgubil 12 odstotkov v primerjavi z dolarjem. Dokler ne bo energetske rešitve, ki verjetno ne bo hitra, ima ECB nekoliko bolj zvezane roke. Sam sicer pričakujem sledenje ameriški centralni banki, vendar bodo dvigi zagotovo manjši."

Na današnjem zasedanju Feda večina ekonomistov pričakuje že tretji zaporedni dvig za 75 bazičnih točk, kar bi ključno obrestno mero v ZDA (Federal Funds Rate, angl.) dvignilo na 3,25 odstotka. Izključen ni niti dvig za sto bazičnih točk. Do konca leta bi pri takem tempu monetarnega zategovanja obrestna mera presegla štiri odstotke. Obrestne mere naj bi ostale povišane v naslednjem letu, znižale pa bi se šele v letu 2024.

"Naša denarna politika bo zastavljena z enim samim ciljem: izpolniti naš mandat ohranjanja stabilnosti cen," je včerajšnji govor na frankfurtskem združenju za trgovino, industrijo in znanost zaključila Lagarde.

Vse novice iz rubrike Ekonomija

Ekonomija

vse novice iz rubrike Ekonomija