Po pretresih na trgih: 'Kakšen dodaten popravek navzdol me niti malo ne bi presenetil'

Kljub 650 milijardnim naložbam v umetno inteligenco (AI), ki so jih za letos napovedala velika podjetja, borzni indeksi še vedno izgubljajo. Ne iz strahu pred morebitnimi izgubami, ki bi jih načrtovala vodilna podjetja panoge, ampak strahu, da bo umetna inteligenca kmalu začela izpodrivati poslovne modele podjetij na področju programske opreme. Paniko na trgih je povzročil Antrophic z novim pravnim orodjem za pregledovanje pogodb. Čeprav ne gre za prelomno tehnologijo, napredek tehnologije postavlja v ospredje bojazen, da je danes lahko na udaru pravna tehnologija, a že jutri prodaja trženje ali finance.

Umetna inteligenca je že poskrbela za korekcije na trgu, a tokratne izgube so izjemno hitre in globoke. Ker največja tehnološka podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, kopičijo ogromne količine denarja in vodijo v vse ključne borzne indekse, se nihanja hitro prelivajo tudi drugod. O ozadju največjih zdrsov na borzah, potrebnih korekcijah portfeljev in varnih naložbah smo govorili s Simonom Skubinom, upravljavcem premoženja pri Optimtrader.

Kako spremljate dogajanje v minulih dneh, kakšna so ozadja? 

Dogajanje je zanimivo, ker recimo v svojih strategijah nisem vezan na umetno inteligenco, moram jo pa spremljati, ker vpliva na vse. Zanimivo je res, da so agenti umetne inteligence spremenili narativ, kaj bo s podjetji, ki razvijajo programsko opremo (software podjetja) ne samo na delniških trgih, ampak tudi na zasebnih trgih. Trg zasebnega kapitala je na udaru, ker je veliko teh podjetje investiralo v software podjetja. Veliko je vprašanj, ali so bile te investicije mogoče zgrešene oz. kakšna je sploh valuacija zasebnega kapitala, ali niso mogoče preplačali za tista podjetja in ali bodo ta podjetja sploh še obratovala glede na to, kako se vse skupaj spreminja v zadnjem času. V bistvu je kar nekaj volatilnosti.

Tudi čas je takšen - začetek februarja je velikokrat prelomno obdobje v letu. Tu so še konkretna pričakovanja, ki so bila na vseh trgih prisotna, da bo šlo vse samo gor, da bo to vse samo dobro za nas. V takšnih primerih lahko zelo hitro pride do popravkov. Trenutni popravki so v bistvu še kar nizki na splošnih indeksih, glede na to, kaj se dogaja na področju umetne inteligence.

Če pa pogledamo vaša predvidevanja, kaj dejansko napovedujejo po vašem mnenju umetna inteligenca oziroma razvoj agentov samim razvijalcem programske opreme?

Mislim, da so ta velika podjetja vedno na udaru: Microsoft, Google. To ni nekaj, kar bi precej zlomilo njihov poslovni model. Mogoče so bila samo pričakovanja malo prevelika, tako da moje mnenje je, da se bodo verjetno v bližnji prihodnosti vzpostavili določeni zanimivi nakupni nivoji.

Pred dvema dnevoma smo dobili tudi poročila, da Kitajska poskuša vstopiti tudi na trg strojne opreme, Kitajci so napovedali konkreten dvig svoje proizvodnje. Strojna oprema je bila doslej varen pristan. Zdaj imamo pa kitajska podjetja, ki vstopajo na trg pomnilnikov. Doslej so sicer podjetja v tem segmentu konkretno rastla; Samsug, Sony in podobni. Mislim, to je preplašilo vlagatelje, tako da se zdaj investicije selijo. Videti je kot neka popolna nevihta. Najprej je bila samo na področju programske opreme, zdaj je še na področju strojne opreme. Zaenkrat so varna samo tista res top podjetja, kot je ASML. Ko se ta snežna kepa začne valiti, zna v nekem trenutku pobrati tudi tiste najboljše, tako da z zanimanjem spremljam, kaj se bo dogajalo danes, jutri in v začetku naslednjega tedna.

Ko govorite o tej popolni nevihti, imamo v ozadju tudi vse večje bojazni o poku balon v samem segmentu. Istočasno, umetna inteligenca zahteva ogromne količine energije. Kako vse to združeno vpliva na trge?

Evalvacije so visoke in podjetja so veliko vložila. Če se v nekem trenutku izkaže, da produktivnost ni tako velika, kot jo izkazujejo trenutne investicije, lahko navdušenje hitro mine in prišel bo račun, ki ga bo treba plačati.

Mislim, da to ne prelomi celotnega sistema za ta podjetja. Ta podjetja bodo še naprej delala super, je pa mogoče preveč kapitala vezanega na ta sektor. Vsaj moje mnenje je, da je to do določene mere balonček, ki bi znal vplivati na nekatere druge trge, ki so bili v zadnjih letih res zapostavljeni. Energetika je en dober primer. Energetske zahteve podatkovnih centrov postajajo vedno večje in večje. Projekcije so že tako nore, da se sprašujem, od kje bo ta energija prišla pa nisem edini. Veliko se pričakuje od jedrske industrije, ampak to je treba počakati. V vmesnem času pa bosta verjetno plin in premog tista, ki lahko rešita situacijo. Mislim, da je morda to ena izmed najbolj zanimivih zgodb, povezanih z umetno inteligenco, prav energetski sektor.

Se bo trg umetne inteligence po vašem mnenju kmalu tudi konsolidiral? Na trgu je gneča, pravi Tilen Šarlah. Koliko podjetij bo po vašem mnenju obstalo v naslednjih letih in kakšna bodo ta podjetja?

Manjšim podjetjem ne bi namenjal toliko pozornosti, ker je za splošne indekse predvsem pomembno, kaj se bo zgodilo s temi največjimi, ki so posrkala večino kapitala sektorja. Ta podjetja bodo obstala, vprašanje je samo, kdo bo končni zmagovalec. V zadnjih dveh letih smo šli od tega, da je bil Google poraženec, do tega, da je zdaj Microsoft na nek način – vsaj po ceni delnice – poraženec, pa do tega, da je bil Apple kaznovan, ker ni imel umetne inteligence, in nato do tega, da je bilo dobro, da je ni imel.

Mislim, da je prezgodaj govoriti o tem, kakšen bo zaključek oziroma kakšna bo konsolidacija. Definitivno pa je tukaj morda malo preveč navdušenja. Predvsem pri podjetjih, ki nimajo rezultatov in ki niso profitabilna. Nek določen čas lahko prodajaš upanje, ampak če se kakšni ekonomski indikatorji obrnejo, potem lahko pride do konkretnih rezov. Konsolidacija bo predvsem v tem, da bodo izginila manjša podjetja. Velika se bodo samo preoblikovala in našla neko novo poslovno nišo.

Če slučajno pride do večjega bega kapitala iz segmenta umetne inteligence – sploh glede na to, da je ogromno teh investicij koncentriranih v nekaj podjetjih – kateri drugi segmenti bi to lahko najbolj občutili? In kako veliko tveganje je pravzaprav zdaj AI za vlagatelje?

To bo velik problem – predvsem zaradi koncentracije. Veliko ljudi primerja dogajanje z letom 2000 in to. Treba je povedati, da je leta 2000, ko je bil balon na Nasdaqu, ta balon predstavljal zelo majhen del celotnih svetovnih investicij. 
Danes pa imamo tako veliko koncentracijo naložb, da če pride do bega kapitala ali  če ta podjetja začnejo padati, se pojavi prvo vprašanje – kateri sektor sploh lahko absorbira tako velike količine denarja?

Kot drugo pa je problem, da ko je toliko premoženja vezanega v delniške naložbe, lahko večji popravki sprožijo tudi težave v realni ekonomiji. Zaradi padcev ljudje zmanjšajo trošenje, ko se potrošnja zmanjša, pa se začne gospodarska šibkost. To je lahko zelo problematično. Na nek način so ta podjetja postala "too big to fail".  Podobno kot nekoč banke in lahko sprožijo velik sistemski rizik, če pride do večjega popravka.

Kako naj torej že zdaj vlagatelji mogoče korigirajo svoje portfelje? Kako jih morda korigirate vi?

Imam aktivno strategijo, ki ni vezana toliko na tehnološki sektor. V tem trenutku zato, ker spremljam predvsem zadeve v tako imenovanih "osovraženih" sektorjih. V tem trenutku to zagotovo ni polprevodniški sektor ali software sektor.
Kot sem že omenil, je energija nekaj, kar je bilo še ne dolgo nazaj skoraj osovraženo. Bomo videli, kako se bo to spremenilo.

Za povprečnega vlagatelja je najbolje, da se drži ETF-ov, ker ETF znotraj sebe sam korigira naložbe, gre v tisto, kar deluje, in izstopa iz tistega, kar ne deluje. Za običajnega investitorja je to po mojem mnenju najboljša možnost. Če pa je nekdo res insider, potem bo že sam vedel, kam se obrača tok in je potrebna večja aktivnost.

 

V bistvu je umetna inteligenca v tem trenutku – kakorkoli že – hkrati veliko upanje in zelo tvegana naložba.

Zagotovo. Predvsem zato, ker so pričakovanja izjemno velika. In problem je, da že majhna sprememba sentimenta pomeni velike popravke. Če pa temu začne slediti še slabšanje podatkov pri teh velikih podjetjih, je lahko res neprijetno. Osebno tega sicer ne pričakujem, mislim pa, da se bodo v naslednjih tednih in mesecih odprle zanimive priložnosti. Nismo pa še tam. Kakšen dodaten popravek navzdol me niti malo ne bi presenetil.

Če še na hitro pogledava: kateri sektorji bodo imeli po vašem mnenju v naslednjih mesecih največ koristi in največ izgub ravno zaradi umetne inteligence?

Za naslednje mesece je težko govoriti, ker so številna podjetja že integrirala AI-agente. Vprašanje pa je, ali jih zaposleni sploh uporabljajo. Začetna faza – integracija – je že šla skozi, uporabna vrednost pa še ni tam, kjer so jo pričakovali.
Na prvem mestu bodo po mojem mnenju zdravstveni sektor, logistika in konec koncev tehnologija. To se že vidi tudi pri plačah programerjev in pri tem, kako problematičen je vstopni nivo zaposlitev v tehnološkem sektorju in financah.
Mislim, da bo ravno v tehnoloških podjetjih prvi večji preskok. Z izjemo nekaterih bolj lokalnih oziroma specifičnih poklicev bomo verjetno vsi morali iskati, kje se da umetno inteligenco smiselno integrirati.