Kitajska pripravlja 295-milijardni načrt financiranja AI-razvoja

Kitajska se pripravlja, da bo v naslednjih petih letih za gradnjo podatkovnih centrov po vsej državi namenila okoli dva bilijona juanov oziroma 295 milijard dolarjev. S tem Peking krepi svojo ambicijo, da pospeši razvoj domačega sektorja umetne inteligence (AI) in prehiti ZDA na področju tehnologije, ki bi lahko korenito spremenila razmerja moči.

Ključne vladne agencije, vključno z Nacionalno komisijo za razvoj in reforme, pripravljajo načrt za vzpostavitev mreže medsebojno povezanih računalniških vozlišč po državi, so povedali ljudje, seznanjeni z zadevo. Državna podjetja, kot sta China Mobile in China Telecom, naj bi upravljala večino podatkovnih centrov in zagotavljala njihovo povezanost, je povedal eden od virov. Cilj je, da bi se pri vsaj 80 odstotkih tehnologije, vključno z AI-čipi, zanašali na domače dobavitelje, kot je Huawei, s čimer bi izrinili družbi Nvidia in Advanced Micro Devices, so povedali viri.

Širši načrt predstavlja doslej najodločnejši poskus Pekinga, da postavi temelje za prihodnji razvoj kitajske umetne inteligence. Spominja na pretekla prizadevanja, v okviru katerih je država usmerjala vire v podporo nacionalnim prvakom, kot je Huawei, z namenom nadomestiti ameriško tehnologijo. Hkrati gre za ključni del programa "šestih omrežij", napovedanega v začetku letošnjega leta, ki zajema gradnjo osnovne infrastrukture od vode in elektrike do računalniških zmogljivosti, je povedal eden od virov.

Delnice večjih kitajskih ponudnikov storitev podatkovnih centrov so se po Bloombergovem poročilu v predborznem trgovanju v ZDA zvišale. Delnice družbe GDS Holdings so zrasle za do 12 odstotkov, delnice Vnet Group pa za 17 odstotkov.

Načrt za podatkovne centre je še v zgodnji fazi razprav, podrobnosti pa se lahko še spremenijo, so povedali viri, ki zaradi zasebne narave zadeve niso želeli biti imenovani. Kljub temu načrt kaže odločenost Pekinga, da spodbuja napredne tehnologije tudi v času, ko se poraba na drugih področjih začenja krčiti zaradi naraščajočega javnega dolga. Projekt naj bi se financiral predvsem z državnim dolgom, vključno z ultradolgoročnimi posebnimi državnimi obveznicami, običajno z ročnostjo nad deset let, ter z državnimi skladi za naložbe v strateške industrije, so povedali viri. Financiranje bi dopolnili bančna posojila in zasebni kapital.

Po besedah Charlieja Daija, glavnega analitika pri Forrester Research, bi enotno računalniško omrežje združilo razdrobljene regionalne vire in podjetjem omogočilo širši dostop do visokozmogljivih računalniških zmogljivosti. Prav tako bi pospešilo razvoj AI-modelov ter širitev agentskih in fizičnih storitev umetne inteligence po različnih panogah, je dejal. "Dvigniti to na raven nacionalne strategije zagotavlja usklajenost politik in mobilizacijo kapitala," je dodal.

Nacionalna komisija za razvoj in reforme ter ministrstvo za finance, ki izdaja državne obveznice, se nista odzvala na prošnje za komentar. Na prošnje za komentar se niso odzvali niti predstavniki China Mobile in China Telecom. Zamisel o gradnji vsedržavnega računalniškega omrežja je bila predstavljena v najnovejši petletki za obdobje do leta 2030, v katerem je Peking obljubil, da bo prednost namenil gradnji podatkovne infrastrukture.

Najnovejši investicijski cilj, o katerem doslej še ni bilo poročano, je precej manjši od 725 milijard dolarjev, ki jih ameriški tehnološki voditelji, kot sta Meta in Microsoft, namenjajo umetni inteligenci samo letos. Kitajski podatkovni centri so na splošno cenejši kot v ZDA zaradi nižjih stroškov dela, komponent in gradnje ter spodbud lokalnih oblasti. Znesek dva bilijona juanov prav tako ne vključuje porabe zasebnih podjetij, kot sta Alibaba in Tencent, so povedali viri.

Ni jasno, kako bi načrtovano enotno omrežje podatkovnih centrov delovalo ob zasebnih vozliščih. Širši cilj pa je, da bi te razpršene podatkovne zmogljivosti do leta 2028 povezali v celovito omrežje. To bi dodatno podprlo kitajski cilj pospeševanja uporabe umetne inteligence v javnih sektorjih, kot so zdravstvo, promet in upravljanje mest.

Poleg AI-infrastrukture, ki vključuje podatkovne centre in hitrejšo komunikacijsko infrastrukturo, Kitajska načrtuje tudi povezavo projekta z elektroenergetskim omrežjem, so povedali viri. To bi lahko skupno predvideno investicijo dvignilo na najmanj pet bilijonov juanov. Če bo projekt izpeljan, bodo verjetni zmagovalci kitajska podjetja.

Washington je privolil, da Nvidii dovoli prodajo njenih čipov H200 za umetno inteligenco prejšnje generacije kitajskim kupcem, kar pomeni pomembno omilitev ukrepov, namenjenih omejevanju kitajskega razvoja umetne inteligence. Ti čipi zaostajajo približno eno generacijo za Nvidijinimi najnaprednejšimi čipi Blackwell.

Dobave teh čipov se sicer še niso začele, kar kaže, da Peking postaja vse bolj samozavesten pri nadomeščanju dela računalniških zmogljivosti za umetno inteligenco z doma izdelano strojno opremo.

Maja je varnostni pregled kitajske agencije za tehnološko varnost prestalo devet vrst domačih čipov za umetno inteligenco, med drugim čipi podjetij Huawei, Alibaba, Shanghai Biren Technolog in Moore Threads Technology. To odpira pot njihovi širši uporabi v sektorjih z višjimi varnostnimi zahtevami.

Poleg tega bodo podjetja v finančnem, proizvodnem, zdravstvenem in logističnem sektorju dobila dostop do cenovno dostopnejših in bolj prilagodljivih zmogljivosti umetne inteligence. Po Daijevih besedah bodo notranje province verjetno pritegnile več naložb in talentov iz digitalne industrije. "Od tega bo imel koristi vsak akter v ekosistemu," je dejal.