Donroejeva kupčija: Donosna stava na padec Madura in aneksijo Grenlandije

Le dobra dva tedna v novem letu, a svet se zdi popolnoma drugačen od tistega, ki smo ga pustili za seboj v 2025. Celo trgi se na negotovost ne odzivajo več kot nekoč. "Zanimivo je, da ima indeks S&P 500 rekordno vrednost kljub splošnemu občutku negotovosti," presenečeno ugotavlja Domen Kregar, upravljavec premoženja iz borznoposredniške hiše Ilirika. Skupna rast indeksa od začetka tega leta je bila 1,18-odstotna, pri čemer je v ponedeljek dosegel svoj zgodovinski vrh pri 6.977,27 točke, dokler ni v zadnjih dneh znova popustil.

Spiritus agens nihanj indeksa je politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa; decembra predstavljena nacionalna varnostna strategija ZDA prinaša vnetljiv in eklektičen miks varnostne ter gospodarske politike oziroma interesov, ki jim je v praksi težko slediti. Prisvajanje venezuelskih naravnih virov, grožnje Kolumbiji in Kubi, zaseg ruskega tankerja, bombardiranje Sirije, 'sovražni prevzem' Grenlandije in skorajšnje posredovanje v Iranu ter uzurpacija Feda so le največji hiti Trumpove agende v zadnjih dveh tednih, ki v ospredje postavlja goli nacionalni, pogosto pa tudi osebni interes.

"Obrisi novega reda kažejo na krepitev bilateralnih dogovorov ter regionalnih trgovinskih blokov v luči razdelitve sveta na sfere vpliva, kot je ameriška sfera na zahodni polobli, ob hkratnem slabljenju multilateralnih mehanizmov," o razdrobljenem novem gospodarskem redu pravi Katja Zajc Kejžar, predstojnica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Poudarek na energiji in obrambi

Svetovna javnost je nad viharjem Donroejeve doktrine osupla, trgi pa čedalje bolj agresivno in intervencionistično Ameriko sprejemajo stoično. Panika, ki je vlagatelje zajela lani aprila, ko je Trump napovedal carinsko vojno, so le medel spomin. Trgi so se naučili pluti z nepredvidljivim tokom Trumpove zlorabe gospodarstva za uresničevanje drznih zunanjepolitičnih domislic.

Na podlagi slednjih so nastale najrazličnejše naložbene strategije; od razvpitega TACO in lokaliziranega TRIM do intervencionističnega TRIP in konservativnega DETER.

Predvsem pa so se naučili tolmačiti njegove izjave, resno jemati napovedi in strateške dokumente, kot je nedavna ameriška nacionalna varnostna strategija, ki v prejšnjih administracijah niso imeli tako zunajserijskega, neposrednega in takojšnjega vpliva na gospodarstvo in borze. Ali, kot je v povzetku minulega leta dejal Terry Haines iz Pangaea Policy: "Geopolitika ZDA vodi ameriško gospodarstvo."

 

Medtem ko so lani naložbene strategije narekovale carine in tehnološka tekma za prevlado na področju umetne inteligence ter polprevodnikov, je začetek leta 2026 v znamenju strategije 'Donroe Trade'. "Donroejeva doktrina premika fokus s carin in zmanjševanja trgovinskega primanjkljaja na vprašanje, kdo nadzoruje energetske vire in geopolitične vzvode," pravi Kregar. Zavarovanje ameriških interesov v Latinski Ameriki, imunizacija zahodne poloble pred vplivi Kitajske in Rusije ter energetska in mineralna samozadostnost ZDA po oceni strokovnjakov fokus (in priložnosti) vlagateljev seli na področje energetike, rudarjenja, obrambe in infrastrukture.  

"Za vlagatelje to pomeni predvsem, da so verjetni relativni zmagovalci večji ameriški energetski igralci (nafta, plin, naftno-servisna podjetja, infrastruktura) ter obrambni sektor, ki skoraj vedno dobro posluje v času zaostrenih geopolitičnih razmer," pojasni Kregar, ki poudarja, da svoj primat izgublja 'košarica' tehnoloških podjetij t. i. veličastnih 7.  "Trump javno napoveduje zvišanje obrambnega proračuna, obenem pa jasno sporoča, da obrambna podjetja denarja ne bodo smela porabljati za dividende in odkupe lastnih delnic," še dodaja.

 

Odprti lov na zahodno hemisfero

Wall Street Journal poroča, da se ameriški hedge skladi in institucionalni vlagatelji že zanimajo za nakup venezuelskega dolga, ki je po ameriški intervenciji močno poskočil. Podatki z Bloombergovega terminala kažejo, da je bila rast venezuelskih državnih obveznic od začetka intervencije tako rekoč takojšnja.

Pred aretacijo predsednika Nicolasa Madura so se te obveznice na sekundarnem trgu prodajale po ekstremno diskontiranih cenah, v območju od 6 do 16 centov za dolar (odvisno od dospelosti). Po Madurovem zajetju pa so cene poskočile za več kot 27 odstotkov v enem dnevu, nakar so se ustalile v območju od 33 do 42 centov za dolar.

Investitorji celo stavijo, da bo nova prehodna uprava pod ameriškim pokroviteljstvom izvedla hitro prestrukturiranje dolga, kjer bi končna vrednost poplačila lahko dosegla od 60 do 80 centov za dolar.

Drugi vlagatelji pa naložbeni oportunizem v geopolitični stavi na ameriško hegemonijo vidijo v arbitražnih tožbah in odkupih neplačanih državnih dolgov Kolumbije in Kube, dveh držav, ki sta prav tako na seznamu intervencij Donroejeve doktrine. Minulo jesen so nekateri veliko zaslužili pri stavah na Argentino, potem ko je Washington državi ponudil 20 milijard dolarjev vreden reševalni paket in je na vmesnih volitvah zmagala stranka predsednika in Trumpovega zaveznika Javierja Mileija.

 

Medtem so zanimanje vzbudile delnice majhne banke na Grenlandiji – še enem ozemlju, ki je v Trumpovem središču pozornosti. Delnice Grønlandsbanken so v prvem tednu leta 2026 zrasle za približno 34 odstotkov, medtem ko so delnice podjetij, kot je Critical Metals, ki se ukvarjajo z rudarjenjem redkih mineralov na jugu otoka, zabeležile več kot 100-odstotno rast.

Politolog in poznavalec ameriške politične scene Tomaž Deželan pri tem opozarja, da Trumpova interpretacija Monroejeve doktrine iz 19. stoletja prinaša tudi pasti, na katere številni vlagatelji pozabljajo. "Več sprememb režimov, več političnih šokov, več prisilnih prodaj in več nadzora nad kapitalom ali prerazporeditev," parafrazira opozorilo enega izmed tujih upravljavcev premoženja na račun tveganih naložb v dobi Donroeja.

"To pomeni, da je trenutno lov pod določenimi pogoji odprt za zahodno hemisfero (kar je precejšnje omejevanje gospodarskih in finančnih aktivnosti za globalne akterje), prav tako pa se bodo ti pogoji hitro spreminjali," opozarja.

Tipičen primer je prav Venezuela, kjer bo črpanje orjaških zalog nafte trd oreh, prestrukturiranje državnega dolga pa zapleten proces. Med velikimi upniki je namreč Kitajska, katere vpletenost je še povečala kompleksnost procesov prestrukturiranja na nekaterih drugih trgih v razvoju. Strokovnjak namreč meni, da investitorji v tvegane naložbe v kontekstu Donroejeve doktrine "pozabljajo, da ne gre za stavo na mehanizme na pravilih utemeljenega sveta (rules-based system), ampak v okoliščinah njihove 'demontaže'.''

V tem kontekstu Deželan opozarja na unilateralno naravo novega svetovnega trgovinskega reda. Ta je pač povsem odvisen od interesov velesil in 'muh' voditeljev, kot so ZDA in njihov Trump, naložbe pa so brez varovalk mednarodnega prava in multilateralizma, kar je svet, "ki ni dober za nikogar". "Argumenti in instrumenti za poplačilo škode in terjatev so aktualni le, dokler bo Trumpovi administraciji to ustrezalo oziroma ta ne bo prepoznala privlačnejšega motiva."

Vlagatelji so namreč v primeru Venezuele pripravljeni spregledati dejstvo, da venezuelski dolg presega 150 milijard dolarjev, dokler obstaja jamstvo Washingtona, da bo proces vodila trda roka ameriške administracije in da bodo ameriški upniki pri poplačilih imeli prednost pred Rusijo in Kitajsko. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko se bo nepredvidljiva narava Trumpa – z njim pa tudi ameriški geostrateški interesi – preusmerila drugam.

Kritiki takšne ureditve opozarjajo na višje stroške za potrošnike in podjetja, zaostrene odnose z zavezniki ter povečano tveganje povračilnih ukrepov, kot dodaja Romana Korez Vide, predavateljica ekonomije z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.  

Na to opozarja tudi Kregar, ko za 2026 napoveduje "politično voden trg", kjer bo poleg potencialnih presežkov v energetiki in obrambi vladalo tudi "visoko politično tveganje".

"Ameriška varnostna strategija navaja, da bodo ZDA brez zadržkov varovale lastno suverenost, vključno s preprečevanjem njenega spodkopavanja s strani nadnacionalnih in mednarodnih organizacij," pritrjuje Zajc Kejžar. Preživetje multilateralnega okvira je na kritični točki, usoda skupnih pravil pa bo, kot zaključuje ekonomistka, odvisna predvsem od zavezanosti srednje velikih sil in odziva Kitajske na ameriški unilateralizem.