Kako razdeliti 10.000 evrov v ETF-e in ali je S&P 500 zares 'sveti gral'

ETF-ji omogočajo vlagateljem, da z enim klikom investirajo v širok spekter trgov – ob nizkih stroških, visoki likvidnosti in preglednosti. Kako najti ravnotežje med rastjo in zaščito kapitala ter kako razporediti 10.000 evrov v ETF-sklade, je vprašanje, ki zadnje mesece še zlasti zanima male vlagatelje.

Milan Banićević, borzni analitik in profesionalni trgovec, predlaga strategijo, ki temelji na štirih glavnih področjih, to so Amerika, Evropa in Japonska, nastajajoči trgi in zaščita kapitala. Pri Ameriki poudarja pomen diverzifikacije in kakovosti, Evropa in Japonska zagotavljata dolgoročno perspektivo, pri nastajajočih trgih je potreben selektiven pristop, za zaščito pred volatilnostjo trga pa svetuje manjša vlaganja v produkte, ki ohranjajo vrednost v kriznih obdobjih (npr. zlato).

"Čeprav sem prej vlaganje v ETF-je, ki sledijo indeksu S&P 500, ocenil kot najbolj varno, sem danes nekoliko previdnejši zaradi dominacije sedmih velikih tehnoloških podjetij (MAG7) v indeksu," pojasnjuje Banićević in priporoča razporeditev 4.000 dolarjev znotraj tega trga.

"Glede na to, da smo že izpostavljeni največjim podjetjem prek vlaganja v VTI, ki pokriva celoten ameriški trg, ni potrebe po dodatni izpostavljenosti tveganju prek ETF-ja S&P 500. Ko se v indeksu pokaže rast preostalih podjetij in postane evidentna, se lahko razmisli o dodajanju dela investicije v S&P 500. Trenutno menim, da je izpostavljenost celotnemu ameriškemu trgu prek VTI boljša opcija," dodaja. (Za vse navedene ETF-e iz primera portfelja smo s pomočjo analitikov Bloomberg Adria v tabeli navedli še različico ETF-a, ki je dosegljiva malim vlagateljem v Evropski uniji.)

Vendar Mihailo Đurđević, investicijski analitik pri Senzal Capitalu, poudarja zgodnjo zanesljivost in priljubljenost ETF-jev S&P 500 med vlagatelji, pri čemer ta indeks ocenjuje kot najbolj priljubljeno naložbo za posameznike.

"Trije največji ameriški ETF-ji: VOO (približno 800 milijard dolarjev AUM), IVV (približno 720 milijard dolarjev) in SPY (približno 690 milijard dolarjev) skupaj upravljajo približno 2,2 tisoč milijard dolarjev sredstev. V Evropi je največji ETF iShares Core S&P 500 UCITS ETF USD (Acc) z okoli 120 milijard evrov sredstev v upravljanju. V nasprotju z ameriškimi skladi je ta registriran po standardih UCITS in akumulativen, kar pomeni, da se dividende samodejno reinvestirajo, namesto da se izplačajo vlagateljem," poudarja Đurđević.

Po njegovih besedah največji ETF-ji tako v ZDA kot v Evropi sledijo indeksu S&P 500.

 

Ker rast na trgih v razvoju ni enakomerna, Banićević opozarja, da je treba upoštevati močno gospodarsko rast Indije in šibke perspektive Argentine pod vodstvom Javiera Mileia. Dodaja, da Evropa in Japonska kljub počasnejši rasti in demografskim izzivom še vedno predstavljata resne gospodarske sile, zato priporoča vlaganje 2.000 dolarjev v ETF-je IDEV ali VEA, ki sledijo razvitim mednarodnim trgom.

"Vrednotenje teh trgov je občutno nižja kot v ZDA, kar lahko dolgoročno prinese stabilno rast," dodaja.

Pričakovani donosi in tveganja

Banićević opozarja, da vlaganja v sklade ETF niso namenjena kratkoročnim dobičkom, dolgoročna realna stopnja donosa pa da je med sedmimi in devetimi odstotki letno. Z drugimi besedami, cilj je uravnotežena strategija, ki združuje rast in zaščito kapitala z dolgoročnim fokusom.

"Z zgodovinskega vidika, če gledamo preteklih 30, 50 ali 70 let, je S&P 500 dosegal povprečni nominalni letni donos približno 10 odstotkov, kar pomeni realni (po inflaciji) donos med 6,5 in 7,5 odstotka. Poleg tega se indeks redno uravnoteži: vsako leto iz njega izstopijo šibkejša podjetja, medtem ko jih nadomestijo tista z boljšimi dolgoročnimi možnostmi za rast," zaključuje Đurđević.

Foto: Bloomberg

"V smeri trendov sledijo tudi prilivi v ETF-je, naj gre za bitcoin, alternativne naložbe ali široki delniški trg," ugotavlja Roxanne Islam, vodja sektorskih in industrijskih raziskav pri podjetju TMX VettaFi.

Vlagatelji vztrajno prenašajo sredstva iz tradicionalnih investicijskih skladov v ETF-je zaradi lažjega trgovanja in davčne učinkovitosti, ki jo ti ponujajo. Premoženje v ETF-jih je po svetu v letu 2024 preseglo 15 tisoč milijard dolarjev, analitiki Bloomberga pa ocenjujejo, da bi lahko do leta 2035 doseglo 35 tisoč milijard dolarjev.

 

__

Opomba: Članek ni naložbeni nasvet, lastna analiza je nujna. Pretekli donosi niso zagotovilo za prihodnost.