Prejšnji teden je ameriška centralna banka Fed sprejela odločitev o znižanju obrestnih mer. Po številnih pritiskih, ki jih je javno izvajal ameriški predsednik Donald Trump, in po slabših rezultatih na trgu dela so vendarle zarezali v obrestne mere, iz napovedi pa je mogoče sklepati, da bi do konca leta lahko sledila še dva reza.
Tokrat so obrestne mere znižali za 0,25 odstotne točke, je javnosti sporočil predsednik ameriške centralne banke Fed Jerome Powell, kar pa so trgi tako in tako že dolgo pričakovali, zato pretiranega odziva na borznem parketu nismo videli. Če bi Fed presenetil in obrestne mere znižal za 0,50 odstotne točke – zadnji imenovani guverner, ki je bolj po godu Trumpu, je bil za takšen rez –, pa bi to presenečenje na trge zagotovo močno vplivalo.
"Ne borimo se več proti Fedu, kar je dobro za delnice," je za Bloomberg dejal Michael Sansoterra, glavni direktor za naložbe in višji upravljavec portfelja pri družbi Silvant Capital Management. Kje vidi tveganje? Ob morebitnih močnejših pretresih v gospodarstvu bi se vlagatelji lahko odzvali s paniko in najprej razprodali dražje delnice velikih tehnoloških podjetij.
Kaj se dogaja v ZDA
V zadnjem tednu (petdnevno obdobje) je sicer ameriški indeks S&P 500 pridobil 1,22 odstotka in dosegel vrednost 6.664,36 dolarja. Industrijski Dow Jones je teden končal 1,05 odstotka višje, tehnološki Nasdaq pa se med trojico lahko pohvali z največjo rastjo, ta teden je bila 2,22-odstotna.
Med delnicami je opaznejša Applova, ki se je v petek (dnevna sprememba) podražila za 3,20 odstotka. To sovpada z začetkom prodaje novih modelov iphone, ki se po dizajnu nekoliko bolj razlikujejo od predhodnikov. Očitno je to delovalo, saj smo ponekod v tujini spet spremljali kolone ljudi, ki so čakali na svoje nove Applove naprave.
Čeprav se je v tem tednu Applova delnica podražila za 4,88 odstotka, je od začetka leta še vedno skoraj dva odstotka pod izhodiščno vrednostjo.
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Bloomberg Mercury
Poglej Galerijo
Delnice kitajskih tehnoloških podjetij rastejo hitreje
S še večjo rastjo med tehnološkimi podjetji, če sodimo po indeksih, se lahko pohvalijo na Kitajskem. Indeks Hang Seng Tech, ki sledi največjim tehnološkim delnicam na borzi v Hongkongu, je prejšnji teden pridobil 5,09 odstotka. Če primerjamo ameriški in kitajski tehnološki indeks po letošnjem donosu: kitajski beleži skoraj 44-odstotno rast, medtem ko ameriški okoli 17-odstotno.
Vsekakor k rasti prispeva umirjenje napetosti med Kitajsko in ZDA, tehnološka podjetja pa tudi veliko stavijo na to, da se jim bodo obrestovala vlaganja v umetno inteligenco.
"Kitajski tehnološki voditelji vidno spet pospešeno vlagajo v umetno inteligenco in uvajajo izdelke – modele, robotske taksije, lastne čipe – hkrati pa dokazujejo, da lahko umetno inteligenco monetizirajo hitreje, kot je marsikdo pričakoval," je za Bloomberg dejal Charu Chanana pri Saxo Markets. Privlačna se ji zdijo še vrednotenja kitajskih družb in opozarja, da zaostajajo za ameriškimi.
Indeks Hang Seng Tech se trguje po približno 20,5-kratniku prihodkov, kar je pod petletnim povprečjem 23,3-kratnika dobička in 27-kratnikom indeksa Nasdaq 100. Za primerjavo, Oracle ima večkratnik 43, kar je najvišja vrednost od pikakomovskega obdobja. To le še povečuje zaskrbljenost, da se v ameriških delnicah podjetij z umetno inteligenco napihuje nov mehurček, piše Bloomberg.
Od Japonske do Evrope
Če se vrnemo nazaj na indekse in tedenske spremembe: hongkonški borzni indeks Hang Seng je pridobil 0,59 odstotka, medtem ko je bil CSI 300, ki spremlja delnice na borzah v Šanghaju in Šenženu, ob 0,44 odstotka.
Japonski indeks Nikkei 225 je teden končal 1,52 odstotka višje, kot ga je začel, a rast bi lahko bila tudi večja. V petek je tamkajšnja centralna banka Bank of Japan (BOJ) odločila, da ohrani obrestne mere pri 0,5 odstotka, kjer so že od januarja. Pri tej odločitvi sicer niso bili soglasni. Bloomberg poroča, da pritisk po višanju obrestnih mer narašča, tudi anketa, izvedena med 50 ekonomisti, kaže, da pričakujejo premik na naslednjem zasedanju konec oktobra. Samo v petek je indeks izbrisal 0,57 odstotka vrednosti.
Za Evropo ni najboljši teden, pa tudi najslabši ne. Indeks Stoxx Europe 600 je bil ob 0,13 odstotka. Tudi slovenski SBITOP je petdnevno trgovanje končal pod izhodiščem – bil je ob 1,17 odstotka.
Kaj se dogaja z nafto in plemenitimi kovinami
Poglejmo še nekatere surovine. Unča zlata v dolarjih se je v prejšnjem tednu podražila za 1,16 odstotka (za unčo je bilo treba v petek konec dneva odšteti 3.686 dolarjev), srebro pa za 2,13 odstotka. Naj dodamo, da se je srebro od začetka leta podražilo za več kot 45 odstotkov, zlato pa za slabih 40.
Nafta brent se je ta teden pocenila za 0,46 odstotka – sod nafte je konec prejšnjega tedna stal 62,72 dolarja za sod.
Za konec še skok na trg kriptovalut: bitcoin je v nedeljo pred poldnevom stal 115.673 dolarjev, kar pomeni, da se je v zadnjih petih dneh pocenil za več kot odstotek. Tudi žeton ether se je pocenil, in sicer je izgubil 0,77 odstotka in zdrsnil na 4.472 dolarjev.
Kateri pomembnejši dogodki nas čakajo v tem tednu, preberite na povezavi.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...