Ameriška centralna banka znižala obrestno mero. Bo to dovolj za Trumpa?

Ameriška centralna banka Fed je obrestne mere znižala za četrtinko odstotne točke na razpon od 4 do 4,25 odstotka, so sporočili prek spletne strani. Prihodnje odločitve bodo temeljile na prihodnjih podatkih, obetih in tveganjih (pod drobnogledom bodo podatki o razmerah na trgu dela, inflacijskih pritiskih in pričakovanjih glede inflacije ter finančnih in mednarodnih gibanjih). Kot pravijo, si odbor prizadeva za čim višjo zaposlenost in dvoodstotno inflacijo. 

Bloomberg je poročal, da glede na zdajšnje podatke letos načrtujejo še dva reza.

V sporočilu javnosti so navedli, da nedavni kazalniki nakazujejo, da se je rast gospodarske dejavnosti v prvi polovici leta umirila: "Rast zaposlenosti se je upočasnila, stopnja brezposelnosti se je nekoliko zvišala, vendar ostaja nizka. Inflacija se je povečala in ostaja razmeroma visoka." Negotovost glede gospodarskih obetov ostaja visoka. 

Odbor napoveduje, da bodo po potrebi prilagodili usmeritev denarne politike, če bi se pojavila tveganja, ki bi lahko ovirala doseganje ciljev. 

 

 

Proti znižanju za četrt odstotne točke je glasoval le novi guverner Stephen I. Miran, ki je zagovarjal 'jumbo rez', to je za pol odstotne točke.

Kako so se odzvali trgi?

Po objavi podatkov so zahtevani donosi na 10-letno državno obveznico za hip padli pod štiri odstotke, nato pa so se znova nekoliko okrepili.

 

 

Dolar je nadaljeval padec v primerjavi z evrom - za en evro ste po objavili dobili 1,191 dolarja, nato se je razmerje nekoliko znižalo. 

Indeks S&P 500 je sprva naglo narasel, prečkal 6.600 točk, nato pa upadel na dobrih 6.586 točk, čemur je sledilo okrevanje.

Zlato je za hip skočilo čez mejo 3.700 dolarjev za unčo - doseglo je vrednost 3.706 dolarjev, sledil je nagel padec vrednosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar