Rekordi na borzi: Kam zdaj s 50 tisočaki za obdobje petih let

Delniški trgi so na rekordnih ravnih, marsikdo se sprašuje, ali zdaj sploh vstopiti na trg in kako oblikovati naložbeni portfelj za petletno obdobje. Kam torej s 50 tisočaki? 

Odločitev, kam z denarjem, je lahko v trenutnem okolju rekordnih rasti na delniških trgih kar težavna. Analitiki opozarjajo na visoka vrednotenja delnic in povečano negotovost zaradi geopolitičnih napetosti. Vlagatelji se sprašujejo, ali je na trgih še prostor za rast. 

Ameriški indeks S&P 500 je od najnižje aprilske točke zrasel za približno 25 odstotkov in tako dosegel najboljše četrtletje od decembra 2023. Ameriški referenčni indeks je v ponedeljek presegel mejnik 6.200 točk, pri čemer so vodilno vlogo odigrale tehnološke delnice. Včeraj je dosegel nov rekord pri 6.227 točkah. 

Čeprav je ameriški indeks S&P 500 po 2. aprilu, ko je predsednik ZDA Donald Trump napovedal "dan osvoboditve" in carine, ki jih namerava vpeljati za tako rekoč vse in vsakogar (celo pingvine), oživel, pa hiter pregled po tečajnicah razkriva, da so bili indeksi na stari celini prav tako zelo radodarni do vlagateljev. Slovenski indeks SBITOP je bil recimo včeraj s 37-odstotno donosnostjo letos najbolj donosen indeks na svetu. 

Takoj za slovenskim indeksom je zambijski s skoraj 31-odstotno donosnostjo, sledita luksemburški indeks in varšavski WIG 20. Prvo deseterico zaključuje izraelski indeks TA-35 s skoraj 25-odstotno donosnostjo (v lokalni vrednosti).

Čeprav ameriški S&P 500 v zadnjih dneh dosega rekorde, je z letošnjim 4,5-odstotnim donosom pristal šele na 56. mestu globalne lestvice, kažejo podatki Bloombergovega terminala. 

Bloomberg

Ali staviti na te vlečne konje letošnjega leta? Letos so najdonosnejši precej "eksotični" borzni indeksi držav, kot so Zambija, Grčija, Nairobi, Izrael, Poljska, Maroko, kjer je lahko tveganje za vlagatelje, ki niso najbolj naklonjeni tveganju, precejšnje. Poleg tega so donosnosti indeksov izražene v lokalni valuti držav, zato je treba upoštevati tudi valutno tveganje, pa deželno in še kakšno.  

Kam torej s 50 tisočaki?  

Ker se optimizem med malimi vlagatelji nadaljuje in trenutno kazalnik na indeksu strahu in pohlepa kaže na pohlep, smo preverili, kam v tem trenutku vložiti 50 tisočakov za petletno obdobje. Pri tem smo upoštevali, da je vlagatelj povprečno nagnjen k tveganju. 

Omenimo, da je petletno obdobje za vlaganje na borzni trg prekratko in da na borzo praviloma vstopamo za daljša obdobja, torej za 10 let in več.

Če povzamemo z enim stavkom vse predloge sogovornikov - razpršenost s poudarkom na ameriškem trgu in Evropi, zaščita dela portfelja z obveznicami, zlatom ter ščepec bitcoina in nekaj surovin.  

Domen Kregar, Ilirika: Razpršenost je ključ

"Trenutne razmere so precej negotove predvsem zaradi dveh dejavnikov: visokih vrednotenj in geopolitičnih tveganj," že na začetku opozori Domen Kregar iz Ilirike.

Ameriški trg, zlasti tehnološki sektor, kjer so vrednotenja na zgodovinsko visokih ravneh, v povprečju trenutno ne ponuja posebnih "popustov". Visoke cene so sicer podprte z dobrimi poslovnimi rezultati v prvem četrtletju leta 2025 – tako na ameriškem kot tudi na slovenskem trgu. "Kljub temu je vprašanje, koliko prostora za nadaljnjo rast še ostaja," razmišlja Kregar. 

Negotovost povečujejo tudi vse izrazitejša geopolitična trenja, opozarja sogovornik. Konflikti se zaostrujejo, širijo in poglabljajo, a njihov vpliv na delniške trge je bil do zdaj omejen in razmeroma kratkoročen. Tudi po nedavnem napadu ZDA na Iran ni bilo večjih pretresov na trgih.

Bolj kot mednarodna politika pa negotovost poglabljajo ameriške notranjepolitične razmere. Pritisk zaradi refinanciranja javnega dolga, pozivi k znižanju obrestnih mer ter možnost povečanja proračunskih izdatkov v okviru Trumpovega velikega "čudovitega" zakona, ki še čaka potrditev v senatu, bodo v odsotnosti sprememb monetarne politike dodatno obremenili državni proračun – zlasti prek stroškov za plačilo obresti.

"Ker gre za srednjeročno obdobje, kar v naložbenem smislu ni prav dolgo, je najprimernejša razpršena strategija," meni sogovornik. 

V portfelju k tveganju povprečno nagnjenega vlagatelja sogovornik za obdobje petih let predlaga 35-odstotno zastopanost ZDA kot glavnega vira dolgoročne rasti, s po 20-odstotnim deležem bi sledili Evropa, slovenske delnice in plemenite kovine, na koncu pa bi portfelj začinil še z bitcoinom.

Niko Maričić, Intercapital: Trikotnik rasti, zaščite in donosa

Portfelj vlagatelja z zmerno nagnjenostjo k tveganju lahko po mnenju Nika Maričića iz Intercapitala združi tri glavne cilje: dolgoročno rast, zaščito kapitala in stabilen denarni tok. 

Motor rasti predlaganega portfelja je razpršena košarica naložb, ki vključuje vse od visokotehnološkega indeksa do delnic srednje- in vzhodnoevropskih držav, trgov v razvoju ter ščepec bakra. V delu portfelja, kjer se zasleduje zaščita kapitala, imajo osrednjo vlogo nemške državne obveznice, dopolnjuje pa ga zlato. V dohodkovnem delu portfelja pa sogovornik stavi na visokodonosne evropske obveznice ter državne obveznice držav srednje in vzhodne Evrope. Desetino sredstev sogovornik pušča na evrskem depozitu kot "strelivo" za nakupe ob popravkih. 

Sogovornik ponuja tudi protokol rebalansiranja v primeru večjega upada na trgu. Ob recimo do 20-odstotnem popravku cen navzdol, predlaga prerazporeditev sredstev, namenjenih za likvidnost in varno zatočišče (skupaj 35 odstotkov), v delnice, da njihov delež začasno naraste na od 50 do 60 odstotkov.

"S tem vlagatelj disciplinirano kupuje v času strahu in ohrani dolgoročno rast portfelja, hkrati pa z zlatom, nemškimi obveznicami in gotovino prepreči, da bi ga negotovost povsem vrgla iz tira," sklene sogovornik. 

Mihailo Đurđević, Senzal Capital: Največja stava na delnice  

Mihaelo Đurđević iz Senzal Capitala predlaga portfelj, sestavljen iz svetovnih delnic, predvsem iz indeksa S&P 500. Za omilitev prevelikega vpliva tehnoloških velikanov bi vključil tudi enakomerno uteženo različico istega indeksa, za zaščito pred morebitno recesijo pa so predvidene kakovostne obveznice, dopolnjene z manjšim vložkom v dolžniške papirje trgov v vzponu.

Plemenite kovine, zlasti zlato, služijo kot zaščita pred inflacijo in procesom dedolarizacije, medtem ko lahko skromen vložek v bitcoin dopolni to vlogo v trenutkih povečane tržne napetosti.

Na surovinski strani se strategija opira na širok nabor fizičnih surovin in delnic surovinskih podjetij, ki so zanimive tako zaradi geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu kot tudi zaradi bogatih dividend.

Desetina portfelja je namenjen gotovini oziroma denarnim skladom, ki so na voljo za privlačne dokupe ob korekcijah.

 

Rok Brezigar, NLB Skladi: Večja stava na dolžniške vrednostne papirje

Glede na razmeroma kratko petletno naložbeno obdobje in zmerno nagnjenost k tveganju je smiselno približno od 40 do 50 odstotkov portfelja nameniti dolžniškim vrednostnim papirjem, ki so tradicionalno manj nihajni kot delnice, pravi Rok Brezigar iz NLB Skladov. 

 

 

Pri delniških naložbah ostaja sogovornik zmerno optimističen glede Evrope, kjer številne države napovedujejo povečana vlaganja v infrastrukturo in obrambo. "To bi lahko spodbudilo okrevanje v industriji in gradbeništvu. Za finančni sektor smo nekoliko bolj zadržani, saj so tečaji delnic letos že precej zrasli, hkrati pa upadajoče obrestne mere zmanjšujejo obrestno maržo," še pojasni. 

Še vedno so pri NLB Skladih naklonjeni ameriškemu kapitalskemu trgu. "Kljub višjim vrednotenjem imajo ameriška podjetja vodilno vlogo v visoki tehnologiji, umetni inteligenci in zdravstvu," pojasnjuje.

Sogovornik meni, da bančni sektor ostaja zanimiv predvsem zaradi napovedane omilitve regulatornih omejitev in nižjih davkov. Omenja še delnice energetskih podjetij, ki bi lahko bile v primeru rastočih cen nafte dobra protiutež bolj cikličnim panogam.

Makroekonomski podatki so se sicer v zadnjem obdobju rahlo poslabšali, a bi to po drugi strani lahko spodbudilo Ameriško centralno banko k nižanju obrestne mere, meni sogovornik.  

Ameriški predsednik Trump sicer vnaša precej nemira na trge s svojo retoriko, a sčasoma se je pokazalo, da tudi on ni imun za ekonomske zakonitosti. Sprejem novega "velikega lepega zakona" nekoliko povečuje fiskalna tveganja, po drugi strani pa fiskalna ekspanzija spodbuja gospodarsko aktivnost.

Sogovornik na koncu omenja še Kitajsko, ki ostaja pomemben, a bolj tvegan del svetovnega portfelja, še zlasti ob zaostrenih trgovinskih odnosih z ZDA. "Kitajska se v zadnjem obdobju veliko posveča prestrukturiranju svojega gospodarstva od izrazito izvozne usmerjenosti k močnejšemu notranjemu povpraševanju, s čimer želi zmanjšati odvisnost od tujine, predvsem ZDA," pojasnjuje.

Kitajska je v zadnjem obdobju pokazala odpornost proti zunanjim šokom, k čemur so precej pripomogle obsežne fiskalne spodbude. A večje sistemske ranljivosti, kot sta visoka zadolženost in težaven nepremičninski trg, ostajajo, nadaljevanje trgovinske vojne z ZDA pa bi lahko te težave še poglobilo, opozarja Brezigar. 

 

Izjava o omejitvi odgovornosti: predlagani portfelji niso finančni nasvet.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar