Denar, zlato, delnice - kam z denarjem v obdobju večje nihajnosti?

Trg kapitala je v obdobju povečane negotovosti, vsaka nova informacija pa pomembno vpliva na smer gibanja cen. Sentiment vlagateljev niha iz dneva v dan, nihajnost spominja na igro sreče. V takšnem kontekstu ameriške investicijske banke vse bolj odkrito govorijo o povečani verjetnosti recesije v letu 2025.

Konsenz napovedi, ki se je do nedavnega gibal okoli 30 odstotkov, zdaj narašča proti 50 odstotkom, medtem ko so napovedi na Polymarketu še do včeraj bile višje od 60 odstotkov, a so po zamrznitvi carin za večino držav za 90 dni upadle na 45.   

 

Glede na vse bolj izrazita tveganja in veliko negotovost je glavno vprašanje, ki se postavlja vlagateljem, kako pozicionirati portfelj in katere so tiste vrste premoženja, ki so trenutno najbolj odporne proti takšnim nihanjem, ki jih nismo videli vse od leta 2007, ko je izbruhnila finančno-gospodarska kriza? 

Denar in ekvivalenti

V pogojih povečanih recesijskih tveganj in velike nihajnosti trga je prva asociacija za številne vlagatelje gotovina. Povečanje deleža likvidnih sredstev v pričakovanju upada trga je upravičeno, saj gotovina zagotavlja stabilnost portfelju in omogoča nakupovanje po nižjih vrednostih v primeru nenadnih korekcij.

Vendar pa gotovina prinaša tudi svoje omejitve. V okolju povišane inflacije njen realni donos pogosto ni dovolj za ohranitev kupne moči. Na primer, evropski denarni skladi so od začetka leta dosegli donos le 0,7 odstotka, medtem ko se na letni ravni donosi gibajo okoli dveh odstotkov. Poleg tega je prisoten tudi oportunitetni strošek, sploh ob morebitnem pozitivnem obratu v geopolitičnih odnosih ali makroekonomskih kazalnikih. Na primer, morebitni dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami o odpravi carin znotraj območja proste trgovine bi lahko imel zelo pozitiven vpliv na trg.

Glede na Trumpova stališča se trenutno zdi, da je večje tveganje zaradi nadaljnjega stopnjevanja trgovinske vojne, zato je kot zaščita dobro povečati delež gotovine v portfelju.

Zlato

Ko ekonomiji grozi stagflacija, kjer se hkrati srečujemo z visoko inflacijo in šibkejšo gospodarsko rastjo, v ospredje pozornosti vlagateljev znova pridejo surovine. Zlato kot tradicionalno sredstvo zaščite pred inflacijo in geopolitičnimi tveganji pridobi pomen.

Povišanje uvoznih cen zaradi carin, ob upočasnjevanju globalnega povpraševanja, bo ustvarilo okolje, ki bo še dodatno podprlo povpraševanje po plemenitih kovinah, še zlasti zlatu. Za vlagatelje, ki iščejo posredno izpostavljenost zlatu, so rudniki zlata zanimiva alternativa. Cene zlata se gibljejo nad 3.000 dolarjev za 31,1-gramsko trojansko unčo, kar podpira rast prihodkov v tem sektorju.

 

Hkrati cene nafte ostajajo pod 60 dolarji na 59-litrski sod, kar pomeni nižje stroške za industrijo, ki je izrazito energetsko zahtevna. Kombinacija velikih prihodkov in znižanih stroškov odpira prostor za širjenje dobičkovnih marž. Kljub temu pa se delnice rudnikov zlata zaradi splošne panike trenutno znižujejo skupaj s trgom, vsaj v začetni fazi nihajnosti. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali je ta upad racionalen v luči fundamentalno močnejših kazalnikov? Mi menimo, da ni.

Delnice

Čeprav je nihajnost na trgu povečana, s popolno pasivnostjo na trgu delnic tvegamo, da zamudimo priložnosti. Že včerajšnji dan, ko je Trump sporočil, da za 90 dni zamika izvajanje carin na večino držav, je lep primer, kako se borza lahko hitro odzove na pozitivne novice. Ko je na Wall Streetu zazvonil zadnji zvonec, je referenčni indeks S&P 500 pridobil 9,5 odstotka vrednosti, medtem ko je tehnološko indeks Nasdaq Composite pridobil 12,1 odstotka. Pravzaprav sta z včerajšnjim odbojem ameriška indeksa danes na ravni avgusta oziroma septembra 2024.  

V okolju, kjer je prihodnjo smer trga težko napovedati, so podcenjene ("value") delnice racionalen kompromis med izpostavljenostjo in zaščito. Gre za podjetja, katerih vrednotenja niso osnovana na visokih pričakovanjih, temveč na realnih temeljih.

Na primer, v nasprotju s tehnološkimi podjetji, katerih vrednotenja pogosto temeljijo na pričakovani prihodnji rasti, cena delnic podcenjenih podjetij odseva dejanske poslovne rezultate, kot so stabilni dobički, dividende in tržni delež. V nasprotju z ameriškim trgom, kjer so tečaji delnic že vključevali popolne scenarije rasti brez prostora za razočaranje, vrednostni pristop pomeni manjše tveganje glede na zdrave temelje.  

V tem kontekstu omenimo slovenski delniški indeks SBITOP, ki je opazen z zanimivimi vrednotenji in ugodno sestavo s prevlado podjetij, ki bi morala biti bolj odporna proti trenutnim dogajanjem v svetu. Takšen profil indeksa lahko deluje kot naravni blažilec v obdobjih tržnih nihanj.

 

 

Če bi morali izbrati regijo z razmeroma ugodnimi napovedmi v trenutnem okolju, bi se fokus premaknil na Evropo. Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko dolgoročno ogroža obe gospodarstvi, ameriško gospodarstvo pa se vse pogosteje omenja v kontekstu možne stagflacije. Poleg tega ameriški borzni indeksi še vedno trgujejo po precej višjih vrednotenjih v primerjavi z evropskimi ekvivalenti.

Za primerjavo, indeksa STOXX Europe 600 in britanski FTSE 100 trenutno ponujata občutno ugodnejše vstopne ravni, tako v smislu razmerja med ceno in dobičkom na delnico (P/E - price to earnings) kot tudi skozi stabilne dividende. Seveda Evropa ne more ubežati globalnemu upočasnjevanju in ne bo imuna za posledice protekcionističnih politik. A podjetja znotraj evropskih indeksov so cenejša, regija pa ni neposredno vključena v tekmovanje, ki vse bolj pridobiva značilnosti tekme do dna (race to bootom) med ZDA in Kitajsko.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar