Na hrvaški borzi nov igralec. Kako je pri nas?

Prva javna ponudba delnic (IPO) hrvaške trgovske verige Studenac bo vključevala izdajo novih delnic s strani družbe in prodajo obstoječih delnic s strani posameznih obstoječih delničarjev družbe, to je Polish Enterprise Fund VIII (PEF VIII), enega največjih skladov zasebnega kapitala Srednje in Vzhodne Evrope, ki ima trenutno v lasti približno 90,08 odstotka delnic družbe.

Studenac namerava z izdajo novih delnic v okviru ponudbe za financiranje nadaljnje dinamične rasti poslovanja, vključno s prevzemi in širitvijo prodajne mreže, povečati bruto priliv v višini okoli 80 milijonov evrov ter zmanjšati zadolženost, merjeno s prilagojenim razmerjem med neto dolgom/EBITDA. 

Delnice bodo kotirale tako na zagrebški kot hrvaški borzi. Med slovenskimi družbami sta se v tujino že pred leti podali novomeški farmacevt Krka in največja slovenska banka NLB. Ena od družb je izbrala borzo v Londonu, druga v Varšavi. 

 

Izkušnje z dvojno kotacijo slovenskih blue chipov Delnice farmacevta Krka so na varšavski borzi začele kotirati leta 2012. Za vzporedno kotacijo so se odločili, da bi mednarodnim vlagateljem omogočili lažji dostop do delnic. Postopek uvrstitve delnic v glavni tržni segment Varšavske borze (WSE) je bil po njihovih besedah hiter in enostaven, saj je bil podprt z regulatornim okvirom Evropske unije. Slovenska banka NLB se je leta 2018 ob prvi javni prodaji delnic (IPO) odločila, da se vrednostni papirji NLB uvrstijo na Ljubljansko borzo (LJSE), potrdila o lastništvu (global depositary receipts ‒ GDR) pa na borzo v Londonu (LSE). Tako je največja slovenska banka postala prva slovenska družba, ki je vstopila na borzo v Londonu. "S tem se je zagotovila uspešna prodaja delnic NLB na način, da so v IPO lahko sodelovali številni mednarodni investitorji," pojasnjujejo v NLB. V primeru kotacije zgolj na lokalni borzi je po njihovem mnenju potreben dobro razvit domači kapitalski trg in dobra vpetost v mednarodne kapitalske tokove. "Glede na to, da se o tem še danes pogovarjamo, je jasno, da je bila odločitev o ponudbi GDR na Londonski borzi ustrezna in pravilna," dodajajo.

Kaj pa IPO v preostali regiji? 

Letos po šestih letih IPO suše je na Ljubljansko borzo prišel novinec - turistična družba Relax. 

Glede na razmere v regiji Adria je dokaj živahno na severnomakedonski borzi, katere največji delničar je zagrebška borza. Makedonsko podjetje Diners Club Macedonia namreč načrtuje IPO, postopek pa je trenutno v pripravi, poročajo severnomakedonski kolegi. Leta 2022 se je ta finančna družba preoblikovala v delniško družbo, takrat pa so sporočili, da je to korak v smeri prve javne ponudbe delnic in da želijo privabiti nove vlagatelje.

Slovenski Dars po poti romunske Hidroelectrice?

Čeprav jugovzhodna Evropa ne slovi po številnih IPO na domačih borzah, je za odmeven IPO lani poskrbelo romunsko energetsko podjetje Hidroelectrica. Prva javna ponudba delnic je bila ocenjena na 1,6 milijarde evrov, šlo pa je za največji IPO v zgodovini borze v Bukarešti.

Podjetje velja za največjega proizvajalca električne energije v Romuniji ter eno največjih hidroelektrarn v Evropi. "Omenjeno podjetje je primer dobre prakse umika države iz podjetij in hkrati prebuditve borze," je v intervjuju za Bloomberg Adria poudarila tudi Anka Čadež, direktorica slovenske Agencije za trg vrednostnih papirjev. 

Da bi kaj takega rešilo tudi Ljubljansko borzo, je prepričan tudi zdaj že nekdanji prvi mož slovenske borze Aleš Ipavec. "Na ljubljanski borzni trg bi moral vstopiti državni Dars, in sicer z recimo 30 odstotki lastništva," je lani dejal Ipavec. Pred zahtevno nalogo pa je tudi novi predsednik uprave Ljubljanske borze, Marko Bombač. 

 

S takšno potezo bi se uresničila vladna strategija za razvoj kapitalskega trga do leta 2030, ki določa, da bi Ljubljanska borza dosegla status razvijajočega se trga (emerging market). Trenutno sicer spada med obrobne kapitalske trge (frontier market).

"Zgodovinsko gledano je bilo kotaciji pri nas tako malo, da jih lahko preštejemo na prste ene roke, to so res redke odločitve. Večinoma podjetja raje odhajajo na bolj likvidne tuje borzne parkete," ocenjuje analitik ACEX Tilen Šarlah. Tudi on ni seznanjen s kakšno novo kotacijo na Ljubljanski borzi.

Sanje slovenskega NGEN in hrvaškega Rimca in Infobip

"Morda bi lahko Infobip naredil IPO na ameriški borzi, kar verjetno pričakujejo tudi njihovi investitorji, ki prihajajo iz ZDA," meni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in partner sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital Aleš Pustovrh. Infobip ima potrjeno vrednotenje nad milijardo dolarjev in je torej lokalni samorog, še dodaja.

Hrvaško tehnološko podjetje, ki izdeluje klepetalne robote, je IPO napovedalo po uspešnem krogu financiranja leta 2021. "Podjetje bi lahko bilo pripravljeno na IPO v naslednjih 18 do 20 mesecih," je takrat za Bloomberg dejal glavni izvršni direktor Silvio Kutić.

A se napovedi za zdaj še niso uresničile. Hrvaški sestrski portal Bloomberg Adria je namreč poročal, da razmere še niso tako dobre, da bi družba izvedla javno ponudbo. "Glede na trenutna gospodarska gibanja verjamemo, da bi se to lahko zgodilo leta 2026," je napovedal Kurtić.

"Podjetje želim pripeljati do točke, ko bomo lahko vrata odprli za vse, torej da postanemo delniška družba, ki bo dostopna tudi na borzi. Slovenija je premajhen trg, da bi lahko gradili našo zgodbo doma, želimo na evropski trg," je v intervjuju za Bloomberg Adria lani napovedal Roman Bernard, soustanovitelj in direktor žirovniškega podjetja NGEN. 

Letos načrtujejo prodajo povečati za 40 odstotkov, na 79 milijonov evrov, v treh letih pa bi radi prebili mejo milijarde evrov prihodkov. "V prihodnjih treh letih načrtujemo v Evropski uniji vložiti milijardo evrov. Da bi si omogočili širitev, razmišljamo, da bi nov kapital zbrali prek IPO," je za Časnik Finance znova poudaril Bernard.

Ali bi lahko kakšno podjetje kmalu prišlo na lokalne borze, smo vprašali tudi ustanovitelja in partnerja pri skladu tveganega kapitala South Central Ventures Jureta Mikuža. "Ker se ukvarjamo predvsem z družbami v zgodnejših fazah razvoja, težko ocenjujem, ali se bo katero med bolj zrelimi odločilo za IPO v kratkem. Bi si pa želeli, da bi bile borze v regiji bolj živahne," pravi Mikuž.

O borznem prvencu že nekaj let sanja tudi drugi hrvaški startup zvezdnik Mate Rimac, ki pa je lani tak čas vendarle priznal, da za borzo še ni pravi čas. "Trenutno me ne zanimajo tečaji delnic, bolj me zanima, kje bo moje podjetje čez nekaj let, kaj bomo lahko dosegli in presegli. Prišel bo čas za vstop na borzo, a smo trenutno finančno precej dobro pokriti," je dejal Rimac.

Tudi če se bodo odločili za ta korak, pa je – tako kot pri NGEN – malo verjetno, da se bodo odločili za Zagrebško borzo. Tam so od zadnjega IPO informacijsko-tehnološkega podjetja Špan minila tri leta. To je bilo sicer prvo domače IT-podjetje, ki je odšlo na borzo v zadnjih 18 letih.

Del članka je bilo objavljenega v reviji Bloomberg Businessweek Adria sredi oktobra z naslovom Potencial IPO v regiji Adria: Veliko sanj, a malo dejanj. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar