Anka Čadež, ATVP: 'NLB je bil dober primer umika države iz lastništva'

Da je zanimanje za alternativne investicijske sklade veliko, smo lahko prebrali že v včerajšnjem intervjuju z direktorico Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Anko Čadež. Sredstev v upravljanju je trenutno za okoli 555 milijonov evrov. "To je za to kratko obdobje, odkar so ti investicijski skladi na našem trgu, veliko," je zadovoljna. Veliko pa je tudi izzivov, saj gre za razmeroma novo področje investiranja pri nas, priznava.

Da se število izdajateljev na borzi iz leta v leto zmanjšuje, skrbi tudi nadzornika. NLB pa Čadež navaja kot dober primer umika države iz lastništva. Kot uspešen primer prve ponudbe delnic izpostavlja tudi romunske državne hidroelektrarne v začetku poletja. Čadež za konec odgovarja tudi na vprašanje, kakšna bo slovenska borza čez deset let.

Zelo veliko se govori o nagrajevanju zaposlenih z opcijami oziroma delnicami podjetij, v katerih so zaposleni. Ali ATVP sodeluje z ministrstvom pri pripravi ustrezne zakonodaje?

Da, agencija je podprla to idejo, da bi se nagrajevanje omogočilo tudi v sklopu strategije razvoja kapitala, ki se pripravlja. Pri tem pa nimamo aktivne vloge. Izdajateljem za te potrebe ni treba izdelati prospekta.

Veliko podjetij povprašuje oziroma celo promovira, da bi zaposlenim omogočili vstop v lastništvo z izdajo in delitvijo delnic. Nekatera podjetja so to že omogočila.

Dobivamo vprašanja od podjetij, ampak da to storijo, ne potrebujejo dovoljenje agencije ali izdelave prospekta. Dovolj je, da nas o tem obvestijo. 

Tovrstno nagrajevanje se iz leta v leto povečuje. Žal so to predvsem tuje korporacije, ki ponudijo svoje vrednostne papirje zaposlenim v podružnicah v Sloveniji.

Koliko je zanimanja med malimi in srednje velikimi podjetji za izdajo obveznic?

Žal premalo. Se pa zadnje čase malo izboljšuje, letos sta bila izdana dva prospekta, tako da se počasi prebuja zanimanje. Konkretno je bilo tudi to vprašanje izpostavljeno v projektu za oživitev kapitalskega trga. Razlogi, da se nekateri za to ne odločajo, je nepoznavanje postopkov pridobitve kapitala na kapitalskem trgu, visoki stroški v primerjavi z bančnim kreditiranjem, velike zahteve po transparentnosti in tako dalje.

Nejc Lasič

 

Alternativni skladi

Nekateri ATVP očitajo dolgotrajne postopke pri potrjevanju prospektov in pravil upravljanja novih skladov. Koliko časa v povprečju trajajo ti postopki?

Govoriva verjetno o področju alternativnih investicijskih skladov (AIS). Tudi za nas je to področje novo, in ne samo za tiste, ki si želijo sklade upravljati. Postopki trajajo različno dolgo, ne moremo reči, da trajajo 14 dni, en mesec ali pol leta. Zakonodaja upravljavcu AIS omogoča opravljanje storitev samo z vpisom v register upravljavcev AIS. V tem primeru je postopek relativno hiter in enostaven. Ti skladi se lahko tržijo samo profesionalnim strankam, višina sredstev v upravljanju pa ne sme preseči 100 milijonov evrov oziroma v nekaterih primerih 500 milijonov evrov.

Če pa AIS želi pridobiti dovoljenje, je pa ta postopek bolj zapleten. Gre za kombinacijo različnih zakonodaj in raznih izvedbenih aktov. Zakonski rok za rešitev vloge za pridobitev dovoljenja upravljavca AIS je dva meseca od prejema popolne vloge. Vloge pa velikokrat niso pripravljene tako, kot bi si želeli, kar je razlog za dolgotrajnost postopkov. Si pa želimo, da bi tudi vlogo, ki ni popolna, skupaj z vlagateljem pripeljali do tega, da se potem lahko izda dovoljenje. To pa terja čas in napor na obeh straneh.

Ker opažamo, da so težave pri pripravi teh vlog, in ker se zavedamo, da je hitrost postopkov pomembna, smo se odločili, da pripravimo priročnik, v katerem bo vse podrobneje razloženo.

 

Pri poznavalcih panoge alternativnih skladov se pojavlja še en očitek ali skrb, da se večji institucionalni vlagatelji preveč zanašajo na postopke ATVP, da namesto njih opravite domačo nalogo. S tem pa se nekako obremenjuje tudi agencija.

V določeni meri agencija mogoče opravi njihovo nalogo. Če je izdana vloga za izdajo dovoljenja, agencija pregleda vso potrebno dokumentacijo. Je pa vprašanje, ali je to dovolj, saj mora vsak investitor sam opraviti analizo. Denimo sklad ima lahko naložbeno strategijo, ki za vlagatelja ni primerna, tudi možnosti za izstope iz sklada se močno razlikujejo med posamičnimi skladi, likvidnostni profil je lahko neprimeren za vlagatelja in tako dalje. 

Če smo izdali dovoljenje, še ne pomeni, da je takšen sklad oziroma produkt primeren za vsakogar. Sicer pa mi ne gledamo na to kot na nepotrebno obremenjevanje. Če je vloga vložena, jo bomo obdelali.

Kako pa je s skladi, ki se samo registrirajo? Preverite, kdo se registrira, kaj ponuja?

Določena dokumentacija mora biti tudi v primeru registracije predložena, tako da se to vse pogleda. Seveda je pa tega manj kot pri skladih, kjer izdajamo dovoljenje. Naše zaveze glede nadzora takega subjekta so manjše. Gre samo za nadzor nad letnimi poročili in ali res tržijo sklad samo profesionalnim strankam. Mislim, da po novem zakonu sodi zraven še področje preprečevanja pranja denarja.

Se je že kaj zgodilo, da ste zavrnili registracijo alternativnega sklada in koliko je bilo teh primerov?

Da, zadnji dve leti jih je bilo nekaj. Najpogostejši razlog je ta, da ne predložijo popolne dokumentacije. Včasih pa tudi sami umaknejo vlogo, ko vidijo, kaj vse se še od njih zahteva.

Regijska borza in umik z borze

V regiji Adria se je precej govorilo o enotni borzi. Ko smo o tem pisali, smo ugotovili, da borze nad tem niso navdušene, so pa željo nad enotnim trgom izrazili menedžerji nekaterih večjih podjetij.

Vem, da so že pred leti bile ideje o združevanju borz. Identificirane so bile tudi prednosti, tudi nekatere slabosti in realne ovire za njeno vzpostavitev. Vprašanje je sicer bolj primerno za lastnike borz, ne toliko za nadzornike. Nam kaj več od tega, kar ste omenili, ni znano.

Dejstvo pa je, da pospešena digitalizacija meje med nacionalnimi kapitalskimi trgi vse bolj briše. Akterji bi se zato morali v primeru takšne pobude ukvarjati tudi z vprašanjem percepcije vlagateljev do takšne iniciative.

V Srbiji smo bili v zadnjem času priča umiku kar nekaj družb z borze. Pri nas je to napovedal Datalab.

Ko bo prevzem Datalaba zaključen, bo za umik z borze potrebna skupščina. Z borze se lahko umakneš samo tako, da skupščina sprejme sklep o tem. Če je sprejet sklep z 90 odstotki osnovnega kapitala družbe, se umik izvede takoj po vpisu sklepa v sodni register. V primeru z najmanj 75 odstotki osnovnega kapitala družbe pa po preteku dveh let od omenjenega vpisa. Ker gre za dolgotrajne postopke, se potem pogosto dogaja, da se najprej koncentrira lastništvo. Potreben pa je kar velik kvorum za takšno potezo.

(Lastnik in ustanovitelj Datalaba Andrej Mertelj in luksemburška družba Rucio Investment sta v prevzemni ponudbi zbrala že več kot 80 odstotkov vseh izdanih delnic Datalaba. Rok za sprejem prevzemne ponudbe se izteče 7. septembra.)

Nejc Lasič

Prihodnost

Če se prelevite v futuristko, kako menite, da bo videti slovenski kapitalski trg čez deset let?

To je zelo težko vprašanje. Nimamo čarobne krogle. Ampak glede na to, da je vlada resno pristopila k strategiji oživitve kapitalskega trga in da si vsi deležniki prizadevamo, da bi ta kapitalski trg oživel, upam, da bodo sadovi tega dela tudi vidni. Upam, da bo Slovenija del trgov v razvoju, in ne robnih trgov, kot je zdaj.

Kaj se dela na tem področju, da bo Slovenija postala del trgov v razvoju?

Na tem področju se je začelo delati. Imenovana je tudi medresorska delovna skupina, ki jo vodi ministrstvo za finance. V njej sodelujemo tudi mi. Trenutno se ugotavlja, katerih kriterijev slovenski kapitalski trg ne izpolnjuje in kaj bi bilo konkretno treba narediti za to, da bi lahko prišli med trge v razvoju. Seveda, že zdaj je jasno, da je težava premajhna likvidnost, tako da bo treba pripeljati nove ponudnike in dvigniti tržno kapitalizacijo na Ljubljanski borzi.

Kako pa mislimo pripeljati nove ponudnike? Zanimanja med podjetji ni.

Zanimanja ni, je pa res, da je pri nas država zelo velik lastnik. NLB je dober primer, kako se država lahko umakne, pa kljub temu še vedno obdrži kontrolni delež. Takšnih podjetij je še nekaj. Govorilo se je tudi, da bi država naredila sklad, kamor bi vključila te manjše delnice in potem bi ta sklad uvrstila na borzo. S tem bi se seveda povečalo trgovanje. Neke ideje so. Mogoče je dober tudi primer prve ponudbe delnic romunske državne hidroelektrarne v začetku poletja. Vidimo, da je bil zelo uspešen.