Ameriški indeks S&P 500, ki ga vlagatelji pogosto vidijo kot naložbo v ameriško gospodarstvo, je letos dosegel impresivno rast. Poleg tega, da se je vrednost od začetka leta 2024 okrepila za več kot 20 odstotkov, je indeks, ki sledi gibanju delnic 500 največjih ameriških podjetij, kar 45-krat presegel prejšnje rekordne vrednosti na borzi. Koliko časa se bo ta borzna pravljica nadaljevala?
Po mnenju analitikov je možnost, da se bo rast nadaljevala tudi v prihodnje, toda le, če bodo ključni dejavniki potekali v skladu s predvidenimi scenariji.
"Če centralne banke nadaljujejo zniževanje obrestnih mer in ekonomski kazalniki ostanejo pozitivni, lahko pričakujemo nadaljnjo rast," meni Stefan Majkić, borzni posrednik v podjetju Prudence Capital.
Preberi še
Blue chipi pod lupo analitikov: Kaj priporočajo?
Največ analitikov spremlja družbi Krka in NLB.
18.10.2024
Investitorji pozor: Štiri največja tveganja, ki pretijo borzi
Bodo volitve v ZDA vplivale na globalne borze, bodo konflikti na Bližnjem vzhodu dražili surovine? Kaj vse bo vplivalo na investicijske odločitve?
10.10.2024
Seznam obrambnih delnic: Kako donosne so bile in na kaj paziti, ko vanje vlagamo?
Delnice podjetij iz obrambne panoge letno pridobijo več 10 odstotkov; v zadnjih petih letih celo več kot 1.000odstotkov. Donosnosti so morda ta hip zavidljive, a pasti je kar nekaj.
15.10.2024
Opozarja, da so trgi ta hip občutljivi na nepričakovane dogodke, in če pride do katerega od njih, lahko vidimo popravek cen navzdol še pred koncem leta.
"Težko je natančno napovedati," opozarja Majkić, a dodaja, da vendarle obstaja možnost, da bo rast vztrajala do konca leta, vendar ob povečani nihajnosti.
Tudi pozitivnih presenečenj ni preveč dobro jemati z veliko mero optimizma, dodaja Hrvoje Japunčić, analitik iz Hrvaške.
"Tako korporativni kot bančni rezultati za tretje četrtletje bodo pokazali trdoživost, ob upoštevanju odpornosti in kazalnikov s trga dela, kar bo ustvarilo okvir za nadaljnjo rast na borzah. Vendar pa ne pričakujem nadaljnje visoko intenzivne in/ali močne rasti," razmišlja Japunčić.
Vlagatelji, ki svoje prihranke plemenitijo v S&P 500, se bodo ob koncu leta lahko kljub morebitni odsotnosti pretirane rasti veselili rezultatov, saj je dosedanji trend že večkrat presegel večletno povprečje.
Predsedniške volitve v ZDA: Večja bo nihajnost
Eden ključnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na dogajanje na ameriških borzah, so predsedniške volitve. Tekma med Donaldom Trumpom in Kamalo Harris je vse bolj napeta, do volitev pa je samo še 14 dni. Kaj pomeni zmaga enega in zmaga drugega za tečajnice na borzi, pojasnjuje Majkić:
- Zmagovalec iz vrst demokratov: Odziv trga bi se lahko zgodil ob zaostritvi predpisov ali zvišanju davkov za podjetja. To bi lahko negativno vplivalo na nekatere sektorje, kot sta energija in finance.
- Zmagovalec iz vrst republikancev: Trgi se pogosto bolj pozitivno odzivajo na nižje davke in deregulacijo, vendar je to odvisno od konkretnih politik in globalnih razmer.
"V vsakem primeru je začetna nihajnost na borzi pričakovana, dolgoročni učinki pa so odvisni od izvedbe predlaganih politik," pravi borzni posrednik.
Japunčić ob tem še opozarja, da je zelo težko napovedati, kaj se bo zgodilo po volitvah zaradi zelo velikih razlik v usmeritvah gospodarskih politik demokratov in republikancev. "Zmaga demokratske kandidatke v kontekstu dogajanja na trgih v ZDA bi prinesla več pozitivnih konotacij za gospodarstvo," še meni.
Kdo se še boji Feda?
Še eden od dejavnikov, ki bo zagotovo vplival na gibanje indeksa S&P 500 do konca leta, bo tudi monetarna politika ameriške centralne banke Fed. V nasprotju z volitvami, kjer sta kandidata po trenutnih stavnicah precej izenačena, je tu morda lažje napovedovati gibanje obrestnih mer. Vlagatelji na novembrskem srečanju pričakujejo znižanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk, medtem ko bi znižanje za 50 bazičnih točk lahko pomenilo, da Fedu ni pogodu smer, v katero gre ameriško gospodarstvo. Kako se bodo odzvali trgi v primeru različnih scenarijev, odgovarja analitik Majkić:
- Pozitiven odziv trga: Če bo znižanje obrestnih mer v skladu s pričakovanji vlagateljev (kar nakazuje trenutni konsenzus), bi se lahko trg odzval pozitivno. Nižje obrestne mere zmanjšujejo stroške zadolževanja, kar spodbuja potrošnjo in investicije. Tehnološki, nepremičninski in potrošniški sektor bi lahko od tega imeli največ koristi.
- Blag odziv: Če je znižanje že popolnoma vključeno v cene delnic, bi bil učinek lahko zmeren, saj trgi pogosto vnaprej diskontirajo pričakovane poteze Feda.
- Negativen odziv: Če znižanje obrestnih mer signalizira zaskrbljenost Feda glede upočasnitve gospodarstva ali večjih tveganj za recesijo, bi se lahko trgi odzvali negativno zaradi bolj pesimističnih gospodarskih obetov.
"Na splošno pa velja, da znižanje obrestnih mer pogosto spodbuja rast borznega trga, vendar je vse odvisno od percepcije investitorjev o ekonomskih temeljih in smeri monetarne politike. Imam občutek je, da bomo priča zmernemu odzivu," meni borzni posrednik.
Japunčić pričakuje, da bo Fed do konca leta razmišljal zgolj o rahljanju monetarne politike, saj sta cenovna stabilnost in polna zaposlenost že blizu želenih ravni. Visoke obrestne mere bi lahko upočasnile gospodarsko rast in povzročile težave, zlasti pri doseganju drugega cilja centralne banke (maksimalna možna zaposlenost).
"Z nižjimi obrestnimi merami se zagotavlja dinamika na nepremičninskem trgu (kar je zelo pomembno v ZDA), prav tako pa se olajšajo vidiki (re)financiranja, državne porabe in korporativnih potreb, kar vpliva tudi na znižanje stroškov državnega financiranja, ki so bili v lanskem in letošnjem letu še posebej izraziti v ZDA," pravi strokovnjak iz Hrvaške.
Konec je z impresivno rastjoAmeriške delnice verjetno ne bodo ohranile nadpovprečne uspešnosti prejšnjega desetletja, saj vlagatelji vse bolj iščejo zatočišče v drugih naložbenih razredih, kot so obveznice, ki prinašajo višje donosnosti, pravijo strategi Goldman Sachs Group. Glede na analizo strategov, vključno z Davidom Kostinom, naj bi indeks S&P 500 v naslednjih 10 letih dosegel samo triodstotno letno nominalno skupno donosnost. To je v primerjavi s 13 odstotki v zadnjem desetletju in dolgoročnim povprečjem 11 odstotkov precej manj. Prav tako vidijo približno 72-odstotno verjetnost, da bo vrednost referenčnega indeksa zaostajala za donosnostmi državnih obveznic, in 33-odstotno verjetnost, da bo do leta 2034 zaostajala za inflacijo. "Vlagatelji bi se morali pripraviti na donose na borzi v naslednjem desetletju, ki so proti spodnjemu koncu njihove tipične porazdelitve uspešnosti," so zapisali strategi. |