Donosi borznih indeksov: Tudi balkanski prehitevajo Slovenijo

Vrednost indeksa Ljubljanske borze SBI TOP, ki vključuje slovenske blue chipe, se je letos povečala za več kot 28 odstotkov. Sliši se dobro, a primerjava z drugimi indeksi, tudi v regiji Adria, pokaže, da bi lahko bilo tudi bolje. Kdo vse nas prehiteva?

"Hrvati in Srbi nas prehitevajo po levi in desni," je nedavno dejal prvi mož gradbenika GH Holding Blaž Miklavčič. Takrat je beseda sicer tekla o naložbah v zdravstveno infrastrukturo, tokrat pa ugotavljamo, da nas nekatere nekdanje bratske republike prehitevajo tudi po donosih na borzah, če to ocenjujemo skozi vrednosti indeksov.

Če se na samem začetku osredotočimo na regijo Adria, je slovenski indeks SBI TOP z 28,47-odstotno donosnostjo šele na četrtem mestu, za severnomakedonskim indeksom MBI 10 (+42,94 odstotka) in srbskima indeksoma Belex15 in Belexline (+29,05 in +28,52 odstotka).

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je, ko je primerjal razvoj kapitalskega trga v Sloveniji in na Hrvaškem, dejal: "Hrvaška je de facto večino vseh potrebnih sestavin sestavila. Denimo način obdavčitve dividend ali način obdavčenih plač in donosa na kapital. Hrvaška je tu v primerjavi s Slovenijo naredila velik korak naprej. Morda ji manjka še ena večja družba na Zagrebški borzi, in edino, kar je še potrebno, je večja finančna pismenost. Medtem ko v Sloveniji še vedno manjka veliko teh elementov, davčna obremenitev pa je zelo neprivlačna."

Ne glede na to hrvaški indeks Crobex po rasti zaostaja tudi za slovenskim ‒ letos je pridobil 18,76 odstotka. Pogled v BiH razkriva, da je sarajevski indeks Sase Free market 10 pridobil 8,19 odstotka. Še slabše se je godilo banjaluškemu Birsu, saj se je njegova vrednost od začetka leta znižala za 5,31 odstotka. 

Težava je likvidnost

Analitiki Bloomberg Adria so v podrobni analizi borznega trga s poudarkom na likvidnosti lani zapisali, da borzno uspešnost omejuje likvidnost trga: "Regionalni trgi so manj likvidni v primerjavi s številnimi drugimi trgi v širši regiji vzhodne Evrope, da ne omenjamo največjih svetovnih trgov."

Za primerjavo so navedli še, da so regionalni trgi, kot sta hrvaški in slovenski, desetkrat manj likvidni (relativno) v primerjavi s prometom delnic, vključenih v nemški indeks DAX, in skoraj 20-krat manj likvidni od tistih, vključenih v merilec uspešnosti, indeks MSCI EM.

Tudi novi predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač, ki je na položaju od septembra, je o domači borzi dejal: "Izzivov je kar nekaj, ima pa osrednje mesto nizka likvidnost. Tukaj vidimo ogromno možnosti za izboljšanje." 

Kako se primerjamo s svetovnimi indeksi

Na enem mestu najdemo borzne indekse znotraj Bloombergovega terminala. Razdelili so jih v tri skupine: Amerika, Azija in Pacifik ter Evropa, Bližnji vzhod in Afrika (EMEA). Primerjava z Ameriko

Pregled pokaže, da so letos najhitreje rasli ameriški indeksi ‒ kar šest jih je bilo donosnejših od slovenskega.

Vrednost argentinskega S&P Merval TR ARS, ki meri uspešnost največjih in najbolj likvidnih delnic na tamkajšnji borzi, se je podvojila (+99,59 odstotka). Še najbližje mu je bil z 88,61-odstotno rastjo še en argentinski indeks S&P/BYMA Argentina General. Ta vključuje delnice družb na borzi v Buenos Airesu, ki so opredeljene kot "domače" delnice in s katerimi se je trgovalo v vsaj 20 odstotkih trgovalnih dni. 

Na tretjem mestu je NYSE Arca Computer Terch z 39,51-odstotno rastjo, sledijo pa mu Nasdaq Computer (+32,82 odstotka), Phila Semiconductor (+30,10 odstotka) in Nasdaq Insurance (+29,67 odstotka).

Azija in Pacifik

Najdonosnejši indeks v območju Azije in Pacifika je tajvanski indeks FTSE TWSE Taiwan 50, ki zajema 50 najboljših tajvanskih podjetij po tržni kapitalizaciji, ki izpolnjujejo določene pogoje. Sledi mu pakistanski KSE-100  (+37,15 odstotka), v katerega so vključena največja podjetja po tržni kapitalizaciji, in kitajski Hang Seng SCHK H-Financials (+34,08 odstotka; meri uspešnosti finančnih delnic celinske Kitajske, ki kotirajo v Hongkongu).

Nato si sledijo še pakistanska KSE (+31,69 odstotka) in Karachi 30 (+30,71), osrednji tajvanski indeks Taiwan Taiex (+29,90 odstotka) in HSE China (HK-listed) 25 (+28,76 odstotka; spremlja 25 največjih celinskih podjetij, ki kotirajo na hongkonški borzi). Evropa, Bližnji vzhod in Afrika (EMEA)

Če pogledamo območje EMEA, v katerega spada tudi Slovenija, je bil letos za zdaj najdonosnejši ciprski General market index CSE. Od začetka leta je 45,97 odstotka vrednejši. Na drugem mestu je severnomakedonski MBI 10, katerega vrednost se je povečala za skoraj 43 odstotkov, sledita mu afriška GSE Composite (+38,88 odstotka) in NGX ALL SHR (+31,35 odstotka). Pred Slovenijo sta še srbska indeksa Belex15 in Belexline (29,05 in 28,52 odstotka).