Kitajska na razpotju: Kaj Xi Jinping na zasedanju leta sporoča vlagateljem?

"Po treh letih trajanja pandemije je bilo okrevanje gospodarstva na domačem trgu težavno. Izrazili so se nakopičeni in globoko zakoreninjeni problemi. Naši dosežki so bili prisluženi stežka," so včeraj na zahodnem koncu Trga nebeškega miru v orjaški Veliki palači narodov odzvanjale besede streznitve kitajskega premierja Li Qianga.

Njegovo poročilo o gospodarskih dosežkih in ciljih delegatom narodne politične posvetovalne konference (CPPCC) in nacionalnega ljudskega kongresa (NPC) je naznanilo začetek najpomembnejšega političnega dogodka 'dveh zasedanj', ki bo predvidoma trajal teden dni.

Vlagatelji na tem obetavnem, vendar vse bolj špekulativnem trgu bodo morali zato pozorno prisluhniti marsikdaj simbolični retoriki kitajskega političnega vrha. Vsaj, če bodo želeli izluščiti čim več konkretnih napovedi, ki v daljnoazijskem planskem gospodarstvu neposredno vplivajo na smotrnost naložbenih strategij.  

Suspenz na vrhuncu

Ker je na Kitajskem nemalokrat bolj povedno tisto, kar je zamolčano ali umaknjeno, so mediji kaj hitro pograbili simbolični deficit zasedanja. Razlogov za sumničavost, da v drugem gospodarstvu sveta močno škriplje, naj bi mrgolelo, še preden je kdor koli iz državnega vrha črhnil besedico o gopsodarstvu.

Ali to, da premier prvič po 30 letih ne bo imel novinarske konference, pomeni, da mu predsednik Xi Jinping ne zaupa in prevzema vajeti ekonomskega vodenja, so se spraševali. Predvsem pa naj bi po njihovem mnenju nevaren precedens nadomeščanja državnih organov s partijskimi strukturami odražalo dejstvo, da doslej še ni bil sklican tretji plenum 20. sklica centralnega komiteja. To je namreč ena ključnih partijskih sej, na kateri običajno še pred koncem leta opredelijo prihodnjo gospodarsko politiko, centralni banki pa podajo ustrezne usmeritve za sprejemanje monetarnih ukrepov.

Li, za katerega je strokovnjak za Kitajsko Markus Herrmann dejal, da je "izredno preprost in praktičen človek", ki pa pred imenovanjem "ni deloval na državni ravni", je resda poudaril, da je vladi lani uspelo doseči zastavljeni cilj presežne petodstotne rasti, državni primanjkljaj pa zadržati pri tarčnih 3,8 odstotka. Toda našteto je kvečjemu trpko priznanje, da popandemski odboj potencialne dvomestne rasti ni bil izveden.

Cena menjave razvojnega modela

Član uprave Generali Investments Sašo Šmigić težave pripisuje menjavi modela gospodarskega razvoja. Tega namesto državnih naložb v infrastrukturo, nepremičnine in izvoz izdelkov z nižjo dodano vrednostjo nadomešča model državnih spodbud za razvoj novih tehnologij, zasebne potrošnje in izvoza izdelkov z višjo dodano vrednostjo (e-vozila, solarni paneli, baterije, čipi ipd.). "Doslej je bil ta prehod dokaj neuspešen," ocenjuje strokovnjak.

Razlogi za skepso tičijo v številnih trdovratnih težavah Ljudske republike. Te se raztezajo vse od trdovratne brezposelnosti, krčenja populacije, odtekanja sredstev s kapitalskih trgov, deflacije, nepremičninskega trga pa do mlačne potrošnje in prezadolženosti provinc ter ne nazadnje trgovinske vojne z Zahodom.

Slab priokus krepijo pesimistične ocene. Anketa, ki jo je pred zasedanjem izvedel Bloomberg, kaže, da analitiki letos pričakujejo še šibkejšo, 4,8-odstotno rast.

"Teh ciljev ne bomo uresničili zlahka," je skoraj tri tisoč delegatov posvaril Li, potem ko je oznanil, da bo BDP še naprej naraščal s "približno" petodstotnim ritmom. Napovedal je celo nižanje državnega primanjkljaja na triodstotno raven. Zadnje daje slutiti, da obsežnejših neposrednih intervencij na borzah v Šanghaju, Šenzenu in Hongkongu, od koder je v zadnjih štirih letih odteklo rekordnih sedem bilijonov dolarjev, ni pričakovati.

Analitiki so doslej ugibali, da bi vlada z ambicioznejšimi makroekonomskimi cilji morda poskušala ustvariti vtis zavezanosti rasti in pomiriti vlagatelje, češ da je pripravljena poseči po konkretnejših odmerkih fiskalne pomoči, kot je to naredila leta 2008. "Kitajska mora povečevati likvidnost, zato da lahko poseže po nadaljnjem nižanju obrestnih mer," je pred zasedanjem ocenil predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Anastas Vangeli. Dodaja, da bi moral Peking uvesti tudi "ukrepe za izboljšanje dostopa na trg in poslovnega okolja", zlasti kar zadeva 21 prostotrgovinskih FTZ-območij.

 

Kljub temu je centralna oblast nanizala nekaj pomembnih ukrepov. Lokalne oblasti, ki po izračunih banke Goldman Sachs prav na račun neprodanih nepremičnin pomenijo glavnino 23 bilijonov dolarjev nacionalnega dolga Ljudske republike, bo centralna vlada podprla z izdajo 139 milijard dolarjev posebnih državnih obveznic. K temu dodaja še za 542 milijard dolarjev dolžniških papirjev, ki bodo provincam na razpolago "za posebne namene", kar je za 13,9 milijarde več kot lani. Navkljub proaktivni fiskalni politiki bo vlada zadane proračunske omejitve poskušala uresničiti s postopno izdajo dolga, ki ga bo prilagajala tržnim razmeram, navaja hongkonški SCMP.

Opazna rast se obeta tamkajšnjemu tehnološkemu sektorju. Proračun za znanost in tehnologijo namreč silovito narašča in bo letos obsegal rekordnih 51,6 milijarde dolarjev. To je kar desetodstotno povečanje v primerjavi z lani in največje od leta 2019. Kot smo poročali, giganta Huawei in SMIC snujeta nove proizvodne linije, na katerih bodo v prihodnje nastajali sedem-, nemara tudi petnanometrski čipi za pogon razvoja umetne inteligence.

Letos Kitajska cilja na približno 5,5-odstotno stopnjo brezposelnosti in 12 milijonov dodatnih delovnih mest. Ciljna rast indeksa cen življenjskih potrebščin CPI je zakoličena pri okoli treh odstotkih. Ti cilji so blizu tistim iz leta 2023.

Prehodne in samopovzročene težave?

Veliko gospodarskih ran je samopovzročenih. Xi kot najmogočnejši vladar po Mau Zedongu namreč stremi h krepitvi državne varnosti. Pri čemer gospodarstvo in kapitalski trgi ne samo niso izvzeti, ampak so celo prioritete. "Kitajska prehaja od modela hitre rasti k modelu kakovostnega gospodarskega razvoja in k bolj varnostno usmerjenemu okviru," meni ekonomist Vangeli.

Ocenjuje, da skušajo predstavniki kitajskih oblasti slabo stanje odpraviti kot začasno ceno prehoda na nov razvojni model. Pri tem zaznava tudi tendence izogibanja odgovornosti, saj je v enopartijskem sistemu v ozadju nenehno vprašanje legitimnosti oblasti. "Zgodovina bo pokazala, ali gre za retorično omalovaževanje krize ali pa ima oblast stvari resnično pod nadzorom," pravi.

 

Špekulativni vzgibi

Šmigić opozarja tudi na posledice trgovinske vojne z ZDA in Evropsko unijo, saj eni in drugi kažejo "vse manj interesa" za uvoz izdelkov in storitev. "Če krepitvi trgovinskih trenj prištejemo še medlo okrevanje domače potrošnje po bitki s pandemijo, pretirano vmešavanje partije v gospodarstvo in naraščajoče geopolitično tveganje, povezano z nedorečeno usodo Tajvana," našteva čeri na poti k uresničevanju prehoda na nov razvojni model, "postane jasno, zakaj je kitajski delniški trg v zadnjih letih v nemilosti vlagateljev".

Toda dejstva, da se ob kopici težav in odtekanju kapitala porajajo priložnosti za odboj, ne gre spregledati. Razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo kitajskih podjetij v indeksu CSI 300 je trenutno pri 1,61, kar je najnižje v zadnjih petih letih. Vrednotenja kitajskih delnic so bistveno nižja od denimo ameriških in evropskih podjetij.

Navzlic potencialni donosnosti pa nanizano za večino vlagateljev "ne upravičuje tveganja", povezanega z vstopom na kitajske delniške trge, meni Šmigić. Toda obstajajo izjeme. "Opažamo, da se počasi prebujajo špekulativni vzgibi pri vlagateljih," dodaja.

Vangeli meni, da bo o nadaljnji usmeritvi kitajskega gospodarstva, ki bo obenem tudi dober napotek za vlagatelje, več znanega po koncu zasedanja. Vlagatelji morajo zato pozorno prisluhniti izrečenim besedam, saj bi lahko "samo nekaj pozitivnih novic predstavljalo iskro, ki bi podžgala borzne tečaje", sklene Šmigić. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar