Blaž Miklavčič: 'Hrvati in Srbi nas prehitevajo po levi in desni'

Stanje v gradbeništvu pri nas je dobro, a vprašanje je, še koliko časa, pravi glavni direktor GH Holding Blaž Miklavčič, enega največjih gradbenih podjetij pri nas.

Kot poudarja, se prepočasi premika pri državnih naložbah, od katerega je panoga pravzaprav odvisna. Prav zaradi razcveta te panoge v zadnjih letih so se po njegovih besedah z gradbeništvom, predvsem s stanovanjsko gradnjo, začeli ukvarjati tisti, ki so ga le opazovali od daleč in danes hlastajo po velikih dobičkih. Kot poudarja Miklavčič, zato novogradnja ni enaka novogradnji, saj številni vlagatelji vgrajujejo materiale, ki niso primerni za oglaševanje nadstandardnih stanovanj.

Miklavčič je v intervjuju za Bloomberg Adria med drugim tudi pojasnil, zakaj državne investicije ne tečejo tekoče, kaj se bo dogajalo s cenami gradbenih materialov ter kolikšni so dobički pri novogradnjah.

Ko se danes človek pelje po Sloveniji, ima občutek, da se samo gradi – od javne infrastrukture do novih stanovanj. Je gradbeništvo res v tako dobri kondiciji, kar sicer kažejo tudi statistični podatki?

Pri tem vprašanju moramo iti malo nazaj. Gradbeništvo je panoga, ki je bila med covidom najmanj prizadeta. Takratna vlada je namreč spoznala, da tudi na račun te panoge lahko ohrani pametno gospodarsko rast. Prav zaradi tega je bilo v letih 2021, 2022 in prvi polovici leta 2023 zagnanih veliko infrastrukturnih projektov. Začel se je pospešen investicijski cikel.

Ta vnema pa je v zadnjih dveh letih močno popustila. Skoraj ni novih večjih resnih projektov na novo, in to ne glede na to, da je na voljo veliko evropskih sredstev. Res je, da je nekaj načrtovanih projektov, a so ti bolj ali manj v idejni fazi. Skratka, na prvo žogo laiki lahko ocenjujejo, da je dela za vse dovolj, a to le za tiste, ki so zunanji opazovalci.

Gospodarska zbornica že nekaj časa opozarja, da vlada nima ustreznega dolgoročnega načrta naložb. Zakaj je po vašem mnenju tako?

Zdaj že nekaj let poslujemo na Hrvaškem in v Srbiji, kjer skupaj ustvarimo okoli dve tretjini vseh svojih prihodkov. Razlika med nami in omenjenima državama je, da imata politično kontinuiteto. Določene stranke tam vladajo že več mandatov, in to se pozna. Pri nas pa se vsake štiri leta ali pa še prej menjajo na oblasti. In po prihodu na oblast se vsakokrat problemov lotevajo drugače in praviloma se zatika.

Če vas prav razumem, bodo številni gradbeniki kmalu brez dela, saj je državnih investicij, ki so najpomembnejše za to panogo, premalo?

To težko komentiram, lahko pa povem, da od leta 2020 do letos spomladi, čeprav spadamo med večje gradbince pri nas, nismo imeli skoraj nič pobud podizvajalcev, ki bi želeli delati pri naših projektih. V šali rečem, da me tri leta skoraj ni nihče povohal. Letos spomladi pa se je ta trend obrnil.

In? Ste s katerim na novo sklenili sodelovanje?

Pogovori so v teku. Letos smo dobili dva večja projekta na Hrvaškem, in ker so hrvaška gradbena podjetja v večini popolnoma zasedena za več let vnaprej, bomo pomemben del teh projektov gradili s slovenskimi podjetji. In da ne boste presenečeni – v nekaterih segmentih so slovenska podjetja tudi že cenejša od hrvaških.

STA

Gradbena panoga pri nas se je v zadnjem desetletju konsolidirala, nekaj je tudi novih igralcev. Konkurenca je zagotovo velika?

Da in ne. Mi smo se specializirali za telekomunikacije, elektrifikacijo železnic, večjih čistilnih naprav in gradnjo bolnišnic. Ta tri področja smo počasi razvijali in smo specialisti. To vlagatelji vedo. Mi se lotevamo le tistih projektov, pri katerih smo tudi med vodilnimi izvajalci pri nas in v regiji. Naša konkurenca pa ima drugačno strategijo. Nenehno širi svojo dejavnost, tako da danes delajo nekaj, spet jutri pa nekaj povsem drugega. Mi se držimo svoje strategije, začrtane pred dobrim desetletjem, in od tega ne odstopamo.

Omenili ste bolnišnico. Ste glavni izvajalec za prenovo ljubljanskega kliničnega centra, kjer pa dela že več mesecev skorajda stojijo. Kje se je zapletlo?

Resno se je začelo zapletati pred letom, predvsem zaradi vladnih kadrovskih odločitev, ki je za bdenje nad investicijami postavila dva človeka, ki po mojem mnenju temu nista kos. Verjamem, da sta ta dva lahko odlična na kakšnem drugem področju, tej investiciji pa nista kos. Pa ne gre samo za klinični center, podobno se dogaja pri drugih projektih, na primer infekcijski kliniki v Ljubljani. Naročnik preprosto ni operativen.

Bomo spet gledali že videno zgodbo, ko se je prenova zavlekla za več let?

Upam, da ne, vsaj glede na podpisano pogodbo. Je pa res, da je težko biti optimističen, saj se zatika na vsakem koraku oziroma se premika po polžje.

Na drugi strani pa vlada načrtuje gradnjo nove gorenjske regijske bolnišnice …

To, kje bo stala gorenjska regijska bolnišnica, je brezpredmetno. Gre za klasičen primer, kako se nekaj napoveduje, česar še vsaj 15 let ne bo. Slovenska država bi morala po covidu bolj izkoristiti črpanje sredstev iz Evropske unije, ki se zaveda pomena moderne zdravstvene infrastrukture. Denarja je dovolj, le vzeti ga je treba. Tukaj nas Srbija in Hrvaška prehitevata po desni in levi.

Poglejte ‒ pa ne, da se hvalim, ker smo bili glavni izvajalec ‒ samo primer beograjskega univerzitetnega kliničnega centra. Vlada se je odločila, da ga bo prenovila, in ga je. Dobili so moderen center, kjer je denimo v enem nadstropju kar 64 operacijskih dvoran. Podobno število jih je na primer na celotnem območju Most v Ljubljani, v kliničnem centru pa imate danes skoraj v vsakem nadstropju operacijske dvorane. In s takšno racionalizacijo je tudi delo lahko bolj organizirano in ne nazadnje bolj učinkovito.

Žal pri zdravstveni infrastrukturi cepetamo na mestu. Prejšnja vlada je sprejela odločitev, da bo država v zdravstveno infrastrukturo v naslednjih desetih letih namenila okoli dve milijardi evrov. Po zamenjavi oblasti pa spet praktično vse stoji.

Čeprav imate malo projektov pri visokih gradnjah oziroma pri gradnji stanovanjskih objektov, me zanima, ali so dobički res tako veliki. V zadnjih letih, ko so se nepremičnine močno podražile, imam občutek, da so se številni prav zaradi večjih donosov usmerili v to dejavnost. Se motim?

Vaša ugotovitev je točna. Danes se številni, ki so prej za gradbeništvo samo slišali, podali v to panogo. In kaj imamo danes? Vse novogradnje se oglašujejo kot nadstandardna, pa čeprav to še zdaleč niso.

Pri hlastanju za dobičkom se številni tudi opečejo. Dobički niso takšni, kot si predstavljajo. Govori se o 30 odstotkih na vloženi kapital ali več. Da dosežeš tako velik donos, moraš kupiti zemljo izjemno poceni in stanovanja prodati po astronomskih cenah. Poleg tega pa moraš varčevati tudi pri materialih. Mi se tega ne gremo. Zdravi donosi so tam do 15 odstotkov.

Mi vstopamo na to področje le z lastnimi sredstvi, brez zadolževanje, in če že, gradimo projekt za projektom.

Če vas prav razumem, kakovost novogradenj ni takšna, kot bi morala biti oziroma kot jo oglašujejo prodajalci?

Tu ne smete posploševati. Veliko je kakovostih projektov, nekaj pa tudi izjemno slabih. Če bi sam kupoval stanovanje, bi šel po gradbiščih in pogledal, koliko odpadne embalaže je od purpena in silikona, ki se smatrata za čudežna materiala. Saj sta, ampak le do prevzema oziroma nekaj let po njem. Veste, nepremičnina se mora lepo starati.

Za primer poglejmo samo projekt stanovanjskega kompleksa Grbina, ki je bilo zgrajeno pred dobrima dvema desetletjema. Splošen vtis je bil, da gre za najbolj kakovosten projekt v državi. In kakšen je videti danes? Lahko je nekaj narediti, da je danes videti lepo in je brez napak. A te se pokažejo šele po desetletju ali več. In kakovostni projekti ostajajo odlični tudi po tem obdobju.

Kaj pa cene stanovanj? Bodo še rasle?

To je težko napovedovati, tudi zaradi same gospodarske klime pri nas in okolici. Mislim, da je nekakšna zgornja cena za novogradnje tam okoli šest tisoč evrov za kvadratni meter. Moramo upoštevati, da se glavni materiali za gradnjo v zadnjem obdobju celo malo cenijo, mislim pa, da bo temu sledila pocenitev tudi storitev. V zadnjem obdobju je bila realnost takšna, da če so se podražili materiali, se je posledično dražila tudi vgradnja. Po padcu cen materialov, počasi prihaja tudi do pocenitev gradbenih in obrtniških storitev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar