Intervju: Donald Trump o Fedu, davkih, carinah, Kitajski in Ukrajini

Novinarji ameriške revije Bloomberg Businessweek so 25. junija, dva dni pred prvo predsedniško debato leta in približno dva tedna pred neuspelim poskusom atentata, v golf klubu Mar-a-Lago v Palm Beachu na Floridi intervjuvali nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

V pogovoru, osredotočenem na ekonomijo in svetovno gospodarstvo, je Trump govoril o Fedu, inflaciji, znižanju davkov, carinah, Tajvanu in svojih odnosih z direktorji ameriških korporacij.

Pogovor so vodili Bloombergovi novinarji Nancy Cook in Joshua Green, odgovorni urednik Mario Parker in urednik revije Businessweek Brad Stone. Prepis pogovora s Trumpom je uredil Bloombergov Gregory Korte in dodal opombe s preverjanjem dejstev.

Pri Bloomberg Adria smo pogovor s Trumpom prevedli, prilagodili in ga razčlenili na tematske sklope. Z ležečo pisavo na koncu odstavkov so navedena dejstva.

Novinarji so na začetku pogovora Trumpa vprašali, ali meni, da je ameriški predsednik Joe Biden naredil kaj dobrega za gospodarstvo in ali bi mu pripisal kakšno zaslugo. "Z veseljem bi mu," je odvrnil Trump in dodal, da je vse, kar Biden počne, v nasprotju s tem, kar bi bilo treba narediti.

"Ta lik [Joe Biden] je najslabši predsednik v zgodovini naše države. Uničuje našo državo in jo bo do trenutka, ko se bo umaknil. Če se ne bo umaknil, lahko Businessweek zaprete, saj menim, da ne bo vreden nič. Mislim, da bo šla celotna država v nič," je dejal nekdanji predsednik. "Zdi se, da ko nam gre dobro v anketah, se trg dvigne." (Po podatkih Bloomberg Economics med tedenskim gibanjem Trumpovih možnosti za zmago in indeksom S&P 500 v zadnjem letu ni statistične korelacije.)

Ameriška centralna banka 

Novinarji Businessweeka so Trumpa vprašali, ali bo predsedniku ameriške centralne banke Fed Jeromu Powllu dovolil, da zaključi svoj mandat ob izvolitvi.

"Da, dovolil bi mu," je povedal Trump. (Trump je v preteklosti dejal, da Powlla po izteku mandata ne bo ponovno imenoval, vendar je v času, ko je bil predsednik, tudi predlagal, da bi Powlla lahko odpustil.) "V zvezi s tem je veliko napačnih informacij. Imel sem spore z njim, vendar bi mu pustil, da bi odslužil svoj mandat. Zdaj je treba ohraniti obrestne mere tam, kjer so, dokler se gospodarstvo ne vzpostavi nazaj."

Vprašali so ga še, ali meni, da bi morali z znižanjem obrestnih mer počakati do časa po volitvah.

"Obresti so zelo velik strošek, če ne zmanjšajo drugih stroškov sorazmerno z obrestmi. Imam načrt, kako to nadomestiti z zmanjšanjem porabe energije. Toda, veste, obresti so nekako samouničujoče, ker moramo plačevati obveznice, ki nas žive požirajo," je pojasnil Trump.

"Toda obrestne mere so zdaj zelo visoke in jim [Fedu] je težko. Vem, da želijo poskusiti [z zmanjšanjem obrestnih mer], morda bodo to storili pred volitvami, čeprav vedo, da tega ne bi smeli storiti," je še dodal Trump.

Bloomberg

 

Novinarji so ga vprašali, kaj bi naredil, da bi spodbudili Fed k hitrejšemu zniževanju obrestnih mer, če bi bil ponovno izvoljen.

"Znižati morate druge stroške, saj ne smemo trpeti z inflacijo. Vendar pa bi lahko pri obrestnih merah naredili še kaj drugega," je odvrnil Trump in začel govoriti o nezakonitih migracijah.

"Ena od stvari, ki se dogaja, je, da milijon ljudi, ki prihajajo v državo, stane ogromno denarja. Pravijo, da jih je 16 ali 17 milijonov, drugi, da jih je devet ali deset milijonov." (Carinska in mejna zaščita ZDA je od začetka Bidnove administracije poročala o desetih milijonih prečkanj južne meje ZDA. To število ne vključuje prehodov meje, ki so se izognili organom pregona, ampak dvakrat šteje tudi tiste, ki mejo prečkajo večkrat.)

Pridobivanje denarja je zelo težko, je dejal Trump. "Ko smo imeli 2,6-odstotno obrestno mero za stanovanjska posojila, so ljudje kupovali veliko hiš. Zdaj je ta devet- ali desetodstotna." (Povprečna obrestna mera za 30-letno hipoteko s fiksno obrestno mero je 25. junija po podatkih Bankrate znašala 7,25 odstotka.)

Inflacija

Povišana inflacija je Bidnu politično zelo škodovala, so povedali novinarji Businessweeka in predsedniškega kandidata vprašali, kaj bi naredil drugače.

"Povišano inflacijo je povzročila povišana cena energije. Biden pa storil to, da je takoj začel zmanjševati mojo ceno energije. Mi smo jo znižali na 1,50 dolarja [Trump je tukaj govoril o gorivu in trdil, da je njegova administracija znižala ceno goriva na 1,50 dolarja na galono (3,8 litra)]. Imeli smo zelo zelo nizko ceno in dobro nam je šlo, in to v nenavadnih časih." (Po podatkih Ameriškega avtomobilskega združenja je nacionalno povprečje med pandemijo doseglo najnižjo vrednost 1,77 dolarja na galono goriva.)

"Ko je Biden prišel, je začel zmanjševati količino [vrtanja]. Znebil se je Anwarja. [Republikanci so želeli dopustiti vrtanje nafte v Nacionalnem arktičnem zatočišču za prostoživeče živali (Anwar)] Predsednik Ronald Reagan je to želel – to so bile njegove največje sanje, saj bi zmogljivost Anwarja lahko bila večja od zmogljivosti Savdske Arabije," je povedal Trump. (Po ocenah vlade in industrije ima Savdska Arabija več kot 260 milijard sodov dokazanih zalog nafte. Na severnem pobočju Aljaske jih je približno deset milijard. Največja dnevna proizvodnja v Anwarju pa bi lahko bila približno 1,4 milijona sodov na dan.)

Grozno je bilo, da je Biden končal projekt Anwar, je povedal Trump. "V nasprotju z Bidnom sem zmanjšal vse regulacije in predpise bolj kot kateri koli predsednik v zgodovini in znižal davke. Z mojo administracijo smo dobili ogromno znižanje davkov in spodbud. Ljudje so bili nad tem navdušeni."

Kot sem že povedal, je bil delniški trg pod mojo administracijo precej višji kot pred pandemijo ali kitajskim virusom ali covidom ali kakor koli že temu rečete, je nadaljeval nekdanji predsednik. (Indeks S&P 500 je bil ob Trumpovem odhodu s položaja na doslej najvišji ravni, pri 3.851, kar je za 13,7 odstotka več kot pred pandemijo.)

Bloomberg Mercury

 

Zakon o zmanjševanju inflacije (Inflation reduction act ali IRA)

Predsednik Biden je ohranil številne carine, ki ste jih uvedli za Kitajsko, so povedali novinarji. "Spodbujal je proizvodnjo jekla z oznako Made-in-America (narejeno v ZDA) in namenil milijarde dolarjev za obnovo ameriške proizvodnje in energetike. Ali nameravate razveljaviti celoten zakon o zmanjšanju inflacije (IRA) ali le nekatere njegove dele?" so ga vprašali.

"Najprej je zakon o zmanjšanju inflacije, ki pa ni bil pravilno poimenovan, inflacijo povečal, in ne zmanjšal. Zakon ni imel nobene zveze z zmanjševanjem inflacije. Veliko bolj je povezan z novo zeleno prevaro, kar v resnici tudi je," je povedal Trump. (Zakon ostaja znan kot zakon o zmanjšanju inflacije, vendar je Biden dejal, da obžaluje to ime, ker "ni toliko povezan z zmanjšanjem inflacije kot z zagotavljanjem alternativ, s katerimi ustvarjamo gospodarsko rast".)

"Moramo se vrniti k osnovam," je povedal predsedniški kandidat, "potrebujemo energijo po nizkih cenah. Prednost, ki jo imamo pred skoraj vsemi državami, vključno z zelo velikimi, je ta, da imamo več energije kot kdor koli drug. Veter ne deluje, saj je predrag. Poglejte stroške sončne energije. Verjamem v sončno energijo, vendar potrebuje veliko prostora in se lahko uporablja le na določenih območjih, kjer sonce sije lepo, močno in dosledno."

Davki

Novinarji so omenili, da je Trump na nedavnem srečanju z direktorji velikih podjetij dejal, da bo znižal davčno stopnjo za pravne osebe z 21 na 20 odstotkov, kar je le za eno odstotno točko manj.

"To je zato, ker imam rad preprostost. 20 odstotkov mi je bolj všeč. Še bolj mi je všeč 15 odstotkov, vendar mislim, da bi bilo to težje doseči," je povedal Trump. Dodal je, da je med znižanjem davčne stopnje med njegovo administracijo ta kraj [ZDA] začel cveteti.

Tarife

Novinarji Businessweeka so Trumpa soočili z vprašanjem o njegovem predlogu carin na kitajsko blago in omenili, da večina direktorjev velikih ameriških korporacij tarifam ni naklonjena.

"Neverjetno je," je v svojem slogu odgovoril Trump, "saj [direktorji] ne želijo graditi obratov v ZDA." Trump je še povedal, da je bila Kitajska leta briljantna, ker je, tako Trump, prepričala neumne Američane, da gradijo na Kitajskem in zaračunavala 100- do 200-odstotne tarife. (Leta 2016 bila najvišja carinska stopnja na Kitajskem 65 odstotkov, glede na Bloombergov pregled podatkov Svetovne trgovinske organizacije, s trgovinsko ponderirano povprečno tarifo v višini 6,2 odstotka.)

Bloomberg Businessweek

 

Kitajska

"Kot veste, imamo težave z valuto," je povedal nekdanji predsednik. "Ko sem bil predsednik, sem se zelo odločno in trdo boril s [kitajskim] predsednikom Xi Jinpingom in [nekdanjim predsednikom japonske vlade] Šinzom Abejem, ki je fantastičen človek."

Trump vidi težavo v močnem dolarju na eni ter šibkem juanu in jenu na drugi strani. "Včasih sem se boril proti njim, saj so ves čas želeli, da sta valuti šibki. Borili so se proti temu in rekel sem jim, da če boste valute še bolj oslabili, bom moral uvesti carine. Zdaj je ta razlika največja v 38 letih, kar je ogromno breme za naša podjetja, ki izvažajo." (Dolar je leta 1994 dosegel rekordno vrednost 8,7 juana. Zdaj je 7,3 juana. V času Trumpovega mandata se je tečaj dolarja v primerjavi z juanom znižal za 5,5 odstotka.)

Trump je Bidna obsodil, da ga je Kitajska podkupila in da ne more odpraviti carin, saj v državo prihajajo ogromni zneski denarja. "Ljudi sem učil, da nam Kitajska škoduje. Kitajska je zgradila svojo vojsko z denarjem, ki ga je vzela od Združenih držav Amerike."

Novinarji so omenili napovedi ekonomistov, da bi približno 60-odstotne carine na kitajsko blago pomenile konec trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko. Vprašali so ga, kaj bi to pomenilo za podjetja, kot so Nvidia, Qualcomm in Apple, ki imajo na Kitajskem dobavne verige?

"Veste, imel sem predlog o 50-odstotnih carinah in nikoli nisem slišal ničesar o 60-odstotnih carinah," je povedal Trump. (Trump je zanikal poročilo časnika Washington Post, da razmišlja o 60-odstotnih carinah na kitajsko blago, in za Fox News dejal: "Ne, rekel bi, da bo morda višje kot to."). Tarife povzročajo dve stvari, je nadaljeval nekdanji predsednik, "z gospodarskega vidika so fenomenalne, odlične in dobre za pogajanja".

Ali bi pomembnim ameriškim podjetjem, ki podpirajo konkurenčnost in umetno inteligenco, omogočili olajšave ali izvzetje iz carin, kot ste storili v primeru družbe Apple, so novinarji vprašali Trumpa.

"Da, to sem storil pri Applu, ko so prišli do mene," je povedal nekdanji predsednik. "Tim Cook [prvi mož Apple] se mi zdi zelo dober poslovnež. Drugi bi najeli ljudi, jim plačali milijone dolarjev, lobiste in vse drugo, da bi govorili z mano. Poklical me je in rekel, da potrebuje pomoč, saj tarife v višini 25 in 50 odstotkov uničujejo njihov posel. Vprašal sem ga, zakaj, kajti če bi [Apple] gradil svoje obrate v ZDA, ne bi imeli davka."

"Treba je spodbuditi podjetja, da gradijo doma," je povedal Trump. "Tako neumni smo. Imamo državo z veliko gospodarsko močjo, ki jo hitro izgublja. Izgubljamo tudi standard, saj države opuščajo dolar. Poglejte, Iran je odšel, Rusija je odšla, Savdska Arabija zdaj pravi, da bo šla v obe smeri, s Kitajsko in z nami."

Tajvan

Trumpu so zastavili vprašanje, ali bi branil Tajvan pred kitajsko agresijo. "Zelo dobro poznam tamkajšnje prebivalce in jih zelo spoštujem," je povedal, "vendar so prevzeli približno 100-odstotkov naših poslov s čipi." (Po podatkih Združenja polprevodniške industrije Tajvan proizvede 92 odstotkov naprednih mikročipov.)

"Mislim, da bi nam Tajvan moral plačati za obrambo, saj nismo nič drugačni od zavarovalnice. Tajvan nam ne daje ničesar in je od nas oddaljen 9.500 milj (15.300 kilometrov). Tajvan je od Kitajske oddaljen 68 milj (110 kilometrov). Kitajska je ogromen kos zemlje, ki bi ga [Tajvan] lahko samo bombardirala. Tega pa ne želijo storiti, saj nočejo izgubiti vseh teh tovarn za proizvodnjo čipov," je povedal Trump.

Prevzeli so skoraj 100-odstotkov naše industrije čipov. To pa zato, ker so državo (ZDA) vodili neumni ljudje. Tega ne bi smeli nikoli dopustiti. Zdaj jim dajemo milijarde dolarjev, da v naši državi zgradijo nove čipe, potem pa bodo tudi te vzeli, z drugimi besedami, zgradili jih bodo, potem pa jih bodo pripeljali nazaj v svojo državo.

Bloomberg Mercury

 

Vojna v Ukrajini

"Svet je zelo zelo nevaren. Pravzaprav me skrbi za teh pet mesecev, ki so nam še ostali [do volitev]. Mislim, da bi lahko prišlo do tretje svetovne vojne. Ta človek [Joe Biden] je skrajno nesposoben, njegovi ljudje pa so fašisti, vendar nimajo pojma, kaj počnejo, zato si zapomnite to: nisem imel vojne, nisem imel miru, nisem imel težav," je povedal nekdanji predsednik.

Novinarji so Trumpa vprašali, ali je razmišljal o omilitvi ali odpravi sankcij proti Rusiji kot delu dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

"Da," je bil predsedniški kandidat jasen. "S sankcijami silimo vse [države], da se oddaljijo od nas, zato mi sankcije niso všeč. Pri Iranu so se mi zdele zelo koristne, vendar pri Iranu sankcij niti nisem tako zelo potreboval."

Trump je še omenil, da se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zelo dobro razumel in da za čas njegovega predsedovanja nikoli ni bilo nevarnosti vojne. "[Putin] nikoli ne bi vstopil v Ukrajino. Rekel sem, naj nikoli, nikoli ne gre v Ukrajino," je še dodal.

"Celotna zadeva v Ukrajini je bila grozljiva – ko nafta namesto 40 dolarjev za sod doseže sto dolarjev za sodček, lahko sproži vojno," je povedal Trump in omenil, da Putin ne bi nikoli vstopil v Ukrajino, če bi cena za sod nafte bila 40 dolarjev. "V veliki meri je vojna povzročila dvig cen. V enem primeru želite imeti nizke cene energije, v drugem pa želite končati vojno, vendar je ne morete končati pri stotih dolarjih za sod, ker pri tej ceni spodbude za končanje vojne niso velike," je dodal.

Električni avtomobili

"Nič nimam proti električnim vozilom in menim, da so odlična," je dejal Trump, "vendar ne morete imeti sto odstotkov električnih avtomobilov. Avtomobilskim podjetjem sporočajo [trenutna administracija Joeja Bidna], naj še naprej izdelujejo avtomobile. Do konca leta 2030 želijo imeti 50 odstotkov električnih avtomobilov, do leta 2032 pa še bistveno več, mislim, da 75 odstotkov." (Cilj Bidnove administracije je, da bo do leta 2030 50 odstotkov prodanih novih vozil električnih. Ameriška agencija za varstvo okolja je sprejela emisijske standarde, po katerih bo po nekaterih scenarijih leta 2032 56 odstotkov prodanih avtomobilov moralo biti električnih.)

"To ni izvedljivo in vzdržno. Mimogrede, dajejo tudi ogromne zneske subvencij, za katere nihče ne ve. Govorimo o 1.000 milijardah dolarjev," je nadaljeval. (Poročilo družbe Goldman Sachs navaja, da je cena vseh subvencij po zakonu o zmanjšanju inflacije, ne le za električna vozila, 1.200 milijard dolarjev.)

"Zdaj imamo na sto tisoče električnih avtomobilov, ki se ne prodajajo, vendar se avtomobilska podjetja ne pritožujejo, saj dobivajo subvencije v takšni višini, ki je doslej še niso videli," je povedal nekdanji predsednik.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar