Cena zlata v dolarjih je v zadnjem času prebila vse mejnike in se giblje na najvišjih zgodovinskih vrednostih. Za 31,1-gramsko unčo zlata je treba odšteti dobrih 2.660 dolarjev, kar je 30 odstotkov več kot v začetku leta. Številni se sprašujejo: ali lahko cena zlata prebije psihološko mejo 3.000 dolarjev za unčo.
Na trgu se je zgodil skorajda cunami dejavnikov, ki so dali pospešek ceni zlata. Upad dolarja in znižanje ključnih obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) sta samo prilila olje na ogenj. Iskrico so že pred tem zanetili geopolitični dejavniki, gospodarska tveganja ter močno povpraševanje institucionalnih vlagateljev.
Preberi še
Kako so se po rezu Feda gibale vrednosti 'varnih zatočišč' vlagateljev
Vrednost zlata, ameriških obveznic in indeksa S & P 500 so se ob sproščanju monetarne politike običajno zvišale.
19.09.2024
Krka nadaljuje z odkupi lastnih delnic
Slovenski farmacevtski Krka nadaljuje z nakupi lastnih delnic.
27.09.2024
Kaj kupujejo Slovenci prek borznih posrednikov pri nas?
Največ prometa je na domači borzi v prvem polletju opravila hrvaška družba Intercapital Asset Management.
10.09.2024
5 glavnih dejavnikov za rast cene zlataNakupi centralnih bank. Eden najpomembnejših dejavnikov za rast cene zlata so nakupi centralnih bank po vsem svetu. Ta trend ne kaže znakov umirjanja, saj si številne države prizadevajo svoje rezerve preusmeriti stran od tradicionalnih fiat valut. Trajno povpraševanje teh institucionalnih kupcev zagotavlja trdno osnovo za nadaljnjo rast cene in bo verjetno imelo vlogo pri gibanju cene zlata v prihodnjih obdobjih. Svetovno gospodarsko okolje je precej negotovo. Inflacija, tveganje recesije in nenehne geopolitične napetosti so ustvarile okolje, v katerem postane status varnega zavetja zlata vse bolj privlačen. Želja vlagateljev po tej plemeniti kovini se ne zmanjšuje. Kljub visoki ceni teh ne odvrača od nakupa. Dolgotrajno povpraševanje tako malih kot institucionalnih vlagateljev bi lahko še naprej podpiralo višje cene. Naraščajoče industrijsko povpraševanje dodaja še eno raven podpore ceni zlata. Zlato je namreč zaradi odlične prevodnosti in odpornosti proti koroziji ter kovnosti idealna komponenta v številnih visokotehnoloških napravah, od pametnih telefonov do napredne medicinske opreme. Ponudba zlata je omejena in stroški vstopa na trg so visoki. Omejena nova nahajališča zlata ter čedalje večji izzivi in stroški, povezani s pridobivanjem, bi lahko dolgoročno prispevali k rasti cene. Ker je zlahka dostopnih nahajališč zlata vse manj, se stroški proizvodnje dvignejo, kar lahko povzroči višjo spodnjo mejo za cene zlata. |
Centralne banke kopičijo zlato in zmanjšujejo izpostavljenost dolarju
Zlato velja za pomembno naložbo centralnih bank, ki ga uporabljajo kot ohranjevalca vrednosti, likvidnostno rezervo in varovanje pred valutnim tveganjem. V zadnjem času je zlato postalo tudi zaželeno sredstvo držav, ki so podvržene finančnim sankcijam in zamrznitvi premoženja.
ZDA in članice evrskega območja imajo več kot 50 odstotkov vseh rezerv, Mednarodni denarni sklad (IMF) ter Banka za mednarodne poravnave (BIS) skupaj obvladujeta skoraj devet odstotkov zalog, kažejo zadnji podatki Mednarodnega denarnega sklada. ZDA imajo največje zaloge zlata, ki trenutno presegajo 8.100 ton, kar je 23 odstotkov vseh svetovnih zalog. Preostale zlate rezerve so razdeljene med razvite države, ki imajo skupaj približno dve tretjini, medtem ko trgi v razvoju predstavljajo eno tretjino. Rusija ima po zadnjih podatkih sedem odstotkov svetovnih zalog, kar je dobrih 2.300 ton.
Zlato zajema približno 18 odstotkov vseh rezerv centralnih bank in v zadnjih letih stalno narašča, medtem ko se delež ameriškega dolarja v skupnih svetovnih rezervah zmanjšuje. Leta 2000 je bil delež dolarja kot rezervne valute kar 71-odstoten, medtem ko trenutno zajema le dobrih 50 odstotkov. Podatek odraža prizadevanje posameznih centralnih bank k razpršitvi svojih deviznih rezerv, posebej v smeri zmanjševanja količine dolarja ter kopičenja bolj tradicionalnih naložb, kot je zlato.
Cena zlata obratno sorazmerna z vrednostjo ameriškega dolarja
Cena zlata je na splošno obratno sorazmerna z vrednostjo ameriškega dolarja, saj je ta plemenita kovina denominirana v dolarjih. Če poenostavimo: močnejši dolar znižuje ceno zlata, medtem ko šibkejši dolar zvišuje ceno zlata zaradi povečanega povpraševanja, saj je mogoče kupiti več zlata, ko je dolar šibkejši.
Ameriški dolar je v izrazitem padajočem trendu od polletja letos, kar je dalo pospešek tej plemeniti kovini. Ameriški indeks DXY, ki spremlja moč dolarja v primerjavi s košarico glavnih valut, se zadržuje na pomembni podpori 100 indeksnih točk, kar se je v preteklosti večkrat izrazila kot točka obrata. Preboj te ravni navzdol bi lahko dal dodatni pospešek zlatu. Zlato se pogosto uporablja kot varovalo pred inflacijo. Ko splošne cene rastejo, vrednost dolarja upada, z naraščanjem inflacije pa raste tudi cena zlata. Močni inflacijski pritiski so podpirali ceno zlata še posebej zadnji dve leti.
Kljub prepričljivim razlogom za nadaljnjo rast je ključnega pomena vedeti, da je trg zlata, tako kot vsi finančni trgi, podvržen nihajnosti in nanj vpliva zapleteno medsebojno delovanje različnih dejavnikov. Medtem ko se obeti za zlato v septembru zdijo pozitivni, lahko sprememba sentimenta, pri katerem od glavnih dejavnikov, spremeni tudi smer gibanja cene.