Ko borzni indeksi naraščajo in je splošno razpoloženje na trgu pozitivno, so mali vlagatelji praviloma bolj naklonjeni investiranju. Letos so donosi privlačni tako na globalnem kot domačem delniškem trgu, po obdobju nizkih obrestnih mer pa so za razpršitev portfelja znova zanimivi tudi dolžniški vrednostni papirji. Kaj kupujejo Slovenci prek borznih posrednikov?
Najbolj podrobno so naložbene odločitve domačih vlagateljev orisali v BKS Bank, ki je tudi druga po deležu opravljenega prometa na domači borzi. Morda nekoliko presenetljivo je največ prometa na domači borzi lani in v prvem letošnjem polletju opravila hrvaška investicijska družba InterCapital, in sicer slabo četrtino vseh. Sledita ji družbi BKS Bank z dobrimi 17 odstotki in WOOD & Company Financial Services s 14,5-odstotnim deležem celotnega vrednostnega prometa.
BKS Bank: 'Letos vlagatelji več prodajali kot kupovali'
V zadnjem obdobju sicer ne zaznavajo povišanega zanimanja za nakupe delnice družb tako na Ljubljanski borzi kot tudi ne za delnice družb, ki kotirajo na borzah v tujini. "Težko rečemo, da med vlagatelji vlada pretiran optimizem, se je razmerje med nakupnimi in prodajnimi posli znižalo v korist zadnjim," opažajo v BKS. Od začetka aprila do sredine avgusta lani je bil delež nakupov v celotnem prometu dobrih 55 odstotkov, v enakem obdobju 2024 pa le še slabih 52.
Preberi še
ATVP z novimi opozorili zaradi prevar
V primeru obljubljenih visokih zaslužkov v kratkem času in brez tveganj na ATVP svetujejo previdnost.
28.08.2024
Ljudska obveznica: Šest mesecev pozneje še zgodba o uspehu?
'Od začetka trgovanja z ljudsko obveznico 155 poslov,' pravijo v OTP (prej Novi KBM), ki je vzdrževalec likvidnosti.
26.08.2024
Rekorder: Slovenec v 2023 prejel 280 tisoč evrov obresti na depozit
Koliko denarja bi morali imeti na računu, da bi ustvarili obresti desetih največjih prejemnikov?
14.06.2024
Kaj Slovenci počnejo s svojimi prihranki? Skoraj nič
Na drugi strani je eden od Slovencev leta 2023 ustvaril 280 tisoč evrov obresti na denarne depozite.
13.06.2024
Ne glede na to se je skupni promet povečal za 40 odstotkov glede na preteklo leto, pri čemer večji del rasti pripisujejo višjim cenam delnic, manjši del pa povečanemu številu poslov. "Povpraševanje po delnicah je trenutno stabilno, brez večjih nihanj glede na primerljiva pretekla obdobja," pojasnjujejo.
Večji skok aktivnosti je bilo po njihovih besedah mogoče opaziti, ko so se na borzah dogajali kakšni večji pretresi, kot v obdobju po finančni krizi 2008, v obdobju zapiranja registrskih računov pri KDD v letu 2016, nazadnje pa v času epidemije covida 19 leta 2020. "Takrat se je promet na borzah lahko tudi podvojil oziroma potrojil glede na običajna obdobja," dodajajo.
Sicer pa je zgodovinsko nekoliko več zanimanja za nakupe delnic v času splošne rasti tečajev na borzah – takrat so mali vlagatelji po oceni BKS bolj naklonjeni vlaganju. "Od začetka aprila pa do sredine avgusta so stranke opravile za tretjino več nakupnih poslov in za 52 odstotkov več prodajnih poslov glede na isto obdobje lanskega leta," ponazarjajo v BKS.
Letos je pri BKS izvedenih več poslov z delnicami podjetij iz tujine (približno 70 odstotkov vseh nakupnih poslov) kot pa z delnicami slovenskih.
"Za vstop na tuje trge se vlagatelji v večji meri odločajo z nakupom delnic posameznih podjetij in pa v manjši meri prek skladov ETF (približno 11 odstotkov vseh nakupnih poslov)," sporočajo. Vlagatelji so največ nakupnih poslov v tujini prek BKS Bank opravili z delnicami podjetij iz sektorjev tehnologije (Nvidia, Amazon, Microsoft, Intel), zdravstva (Sanofi, Novartis) in rudarjenja (Rio Tinto, BHP). Med slovenskimi družbami so vlagatelje najbolj zanimale delnice družb Krke in NLB, sledita obe zavarovalnici.
NLB: 'Vlagatelji se selijo na tuje trge'
Tudi v NLB letos glede na enako obdobje lani zaznavajo povečanje povpraševanja po naložbah, kar je po njihovi oceni predvsem posledica dobrih donosov na globalnih trgih ter stabilnosti na domačem trgu. "Za domače vlagatelje so slovenske delnice še vedno privlačne, posledica česar je dividendna politika nekaterih podjetij na Ljubljanski borzi, kar je še privlačno za dolgoročne vlagatelje," pravijo v NLB.
Kljub temu se vlagatelji po njihovih besedah vse bolj usmerjajo na tuje trge. "Slovenski trg je relativno majhen in omejen, tuji trgi, predvsem ameriški, evropski in azijski, pa ponujajo več priložnosti za diverzifikacijo," opažajo v NLB. Vlagatelji se tako vse bolj zanimajo za tehnološki sektor, obnovljive vire energije in farmacevtsko industrijo.
Prav tako so v zadnjem letu zaznali tudi povečanje vlaganj v dolžniške vrednostne papirje, in sicer tako domače kot tuje, kar je predvsem posledica višjih obrestnih mer, ki vlagateljem omogočajo boljše donose.
OTP: 'Vsak pretres na kapitalskih trgih spodbudi trgovanje'
"Letos je pri vlagateljih opaziti več interesa za naložbe tako v delnice, obveznice, zakladne menice kot tudi vzajemne sklade," menijo tudi v OTP banki. Zanimanje vlagateljev za finančne instrumente je po njihovi oceni med drugim spodbudila izdaja državne ljudske obveznice kot tudi rast na kapitalskih trgih.
"Če primerjamo navedeno s prometom ob covidu 19, lahko pridemo do sklepa, da vsak pretres na kapitalskih trgih spodbudi trgovanje," so prepričani. Interes vlagateljev glede domačih in tujih naložb je glede na izkušnje OTP odvisen na eni strani od vrednotenj na kapitalskih trgih, ki pa govori v korist Ljubljanski borzi, in na drugi strani od vrste naložb, ki jo išče vlagatelj.
"Na domačem trgu zaznavamo povečan interes po varnejših naložbah, kot so zakladne menice in obveznice, podobno se dogaja tudi pri naložbah v tujini," pojasnjujejo v OTP.
Za kakšne zneske se odločajo vlagatelji?
Tipične naložbe posameznikov se po oceni NLB lahko gibljejo od nekaj tisoč evrov pa do več deset tisoč evrov. "Slovenski vlagatelji v povprečju vlagajo različne zneske, vendar je mogoče opaziti večje transakcije pri bolj izkušenih vlagateljih in tistih z večjim kapitalom," pojasnjujejo v NLB.
Na Ljubljanski borzi je bila lani povprečna vrednost posameznega rednega posla 8.403,7 evra, kar je za 2,2 odstotka več v primerjavi s povprečno vrednostjo rednega posla iz leta 2022, so navedli v letnem poročilu.
Sicer je bilo lani na domačem borznem parketu sklenjenih 34.947 poslov brez svežnjev, kar je za četrtino manj kot leto prej. Za zdaj letos kaže nekoliko bolje, saj je bilo ob polletju opravljenih 20.700 poslov brez svežnjev.
Kakšen je sicer delež malih vlagateljev v lastniški strukturi slovenskih blue chipov, smo že preverjali. Daleč največ jih ima novomeški farmacevt Krka, in sicer dobrih 41 odstotkov vseh. Sledi Petrol z 22,1-odstotnim deležem malih vlagateljev, na tretjem mestu pa je Luka Koper, kjer je malih vlagateljev 17,7 odstotka vseh.
Čeprav je delež malih vlagateljev v Zavarovalnici Triglav v primerjavi z drugimi drugi najmanjši, pa se v zadnjih letih hitro povečuje. Pred petimi leti je bil njihov delež 10,9 odstotka, ob povprečnem letnem povečevanju za okoli 0,5 odstotne točke pa po podatkih Centralne klirinške depotne družbe (KDD) s konca junija letos zdaj dosega 13,6 odstotka. Trend rasti zaznavajo tudi letos.
Optimtrader: 'Več nakupov pri padcih na trgih'
Kako gledajo na povpraševanje vlagateljev, smo vprašali tudi trgovalno platformo Optimtrader, ki prek nemške družbe CM-Equity sodeluje s platformo Interactive Brokers, a se prek njihove platforme za zdaj še ne da trgovati neposredno s slovenskimi delnicami z izjemo Krke, ki trguje na borzi v Varšavi in globalnimi potrdili o lastništvu NLB, s katerimi se trguje na borzi v Londonu.
"Beležimo stalno povpraševanje po odpiranju računov oziroma investiranju, ki pa je seveda največji porast doseglo v času covida 19, ko so po vsem svetu posredniki komaj dohitevali povpraševanje," pravijo. Pri vlagateljih opažajo predvsem željo po dolgoročnih nakupih ETF-skladov, ki sledijo svetovnim in ameriškim trgom.
"Še vedno je prisoten trend nakupov ob padcih, kar je seveda posledica 15-letnega trenda rasti na delniških trgih, saj vsakič, ko pride do večjih padcev na delniških borzah, opažamo večje število nakupov," pravijo v trgovalni platformi Optimtrader.
Ilirika lani z občutno manjšimi prihodki
V edini domači borznoposredniški hiši Ilirika niso želeli konkretno odgovoriti, za katere naložbe se odločajo stranke. Kljub temu je iz letnih poročil razvidno, da se je tržni delež družbe, merjen z udeležbo v prometu na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, lani zmanjšal za 1,79 odstotne točke, na 11 odstotkov. Takšen odstotek dosegajo tudi letos.
Družba je lani na Ljubljanski borzi ustvarila za 72,92 milijona prometa, kar je za 37,53 milijona manj kot predhodno leto. Z borznim posredovanjem pa so lani ustvarili prihodke v višini 616 tisoč evrov prihodkov, kar je 56,1odstotkov manj kot leta 2022. "Padec prihodkov je posledica občutnega znižanja obsega trgovanja na domačem trgu in dejstvo, da je bil v letu 2022 zabeležen enkratni večji dogodek," so pojasnili v poročilu.
Število strank, s katerimi je imela družba sklenjeno pogodbo o borznem posredovanju ali upravljanju premoženja, je konec leta 2023 ustalilo nad 17 tisoč. Na poslovanje družbe sicer odločilno vplivajo razmere in gibanje domačega trga kapitala, so zapisali v poročilu. Med pomembnimi dogodki minulega leta so navedli, da je družba pridobila status primarnega vpisnika za zakladne menice ministrstva za finance.