Kaj se skriva za valutnimi premiki?

Ponedeljek je bil rdeč in buren dan za svetovne borze, najbolj vroče je bilo v Aziji. Ob dogajanju na delniških trgih pa je v oči zbodlo še dogajanje na valutnem trgu. Kaj se dogaja na valutnem trgu, zakaj prihaja do gibanja ter kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Kot je v navadi, so med glavnimi razlogi skrbi o ameriškem gospodarstvu. V petek so razočarali podatki s trga dela, ki so nakazali, da je ameriški Fed morda zamudil z nižanjem obrestnih mer. Vendar svetovno gospodarstvo niso zgolj ZDA. Svoje je dodalo tudi geopolitično dogajanje na Bližnjem vzhodu. Pomemben razlog za krvavi ponedeljek pa najdemo na Japonskem.

Jen poletel, mehiški peso največ izgubil

Precej pozornosti je požela japonska valuta jen, katere vrednost je zgolj v ponedeljek narasla za več kot tri odstotke vrednosti. Jen je že pretekli teden začel naraščati, ko se je okrepil za okoli pet odstotkov. Proti dolarju je zrasel na najvišjo raven po januarju. V ponedeljkovih jutranjih urah se je okrepil za 3,3 odstotka, nato pa je upadel na 2,4 odstotka. Z enim dolarjem je bilo mogoče ob zaključku dnevne redakcije kupiti 143,8 jena. Še pred mesecem dni ste za dolar dobili slabih 162 jenov. Takrat je bil jen na najnižji vrednosti po letu 1986.

Ob jenu za "varno" valuto velja še švicarski frank. Tudi ta je ponedeljek zaključil v zelenem, saj je proti dolarju pridobil odstotek. V zadnjem tednu je zrasel za 4,2 odstotka, v zadnjem mesecu pa za 5,3 odstotka. V zelenem območju se je znašel tudi kitajski juan. V ponedeljek je proti dolarju zrasel za 0,6 odstotka. Za en dolar je trenutno mogoče kupiti 7,11 juana. Še v začetku julija bi zanj dobila 7,3 juana.

Med valutami je najbolj izgubil mehiški peso. V ponedeljek je proti dolarju izgubil 2,3 odstotka, vendar na koncu izgubo zmanjšal na 1,9 odstotka. V rdečem so končali še avstralski in novozelandski dolar ter britanski funt.

Japonska centralna banka presenetila trge

Dogajanje na valutnih trgih je zaživelo že v sredo, ko je zasedala Japonska centralna banka (Bank of Japan - BOJ). Ta je v sredo zvišala ključno obrestno iz razpona med 0 in 0,1 odstotka na okoli 0,25 odstotka. Na ta način želijo zajeziti inflacijo. S tem je BOJ presenetil trge, saj je dvig obrestnih mer pričakovalo 14 od 48 ekonomistov. Gre za drugo zvišanje po letu 2007.

S centralne banke so še sporočili, da bodo do začetka leta 2026 prepolovili trenutni tempo odkupovanja japonskih državnih obveznic na tri bilijone jenov (to je 19,5 milijarde dolarjev). BOJ bo tako vsako četrtletje zmanjšala mesečne odkupe obveznic za 400 milijard jenov. Spomnimo, BOJ je marca zaključila osemletno obdobje negativnih obrestnih mer.

Z dvigom obrestnih mer se je začela rast jena proti dolarju, kar je bilo najbolj izrazito prav v ponedeljek. Več vreden jen pomeni dražji izvoz za japonska podjetja, kar se je dodatno odrazilo na vrednostih delnic japonskih podjetij. ''Japonska po 15 letih dviguje obrestno mero in obrat v gibanju jena proti dolarju in evru je sprožil obrat tako imenovanega carry trade,'' je pojasnil Aleš Lokar iz Generali Investments.

Kaj je Carry Trade?

Večina centralnih bank se je zadnja leta borilo s ponorelo inflacijo. Na Japonskem pa se že več kot 20 let borijo z deflacijo. Temu primerno je BOJ vodila drugačno denarno politiko kot ameriška centralna banka (Fed) ali evropska centralna banka (ECB). Obrestne mere na posojila so bile zaradi nizkih temeljnih obrestnih mer na Japonskem občutno nižje kot na drugih trgih. Mnogi vlagatelji so zato posojila najeli na Japonskem in nato ta denar investirali drugod.

''Nekateri globalni vlagatelji so si izposojali jene po izredno nizkih obrestnih merah in jih večinoma zamenjali za dolarje in evre ter jih investirali v bolj tvegane naložbe po svetu,'' prikazuje Lokar. Ker so bile obrestne mere na Japonskem že desetletja izjemno nizke, so si številni vlagatelji tam poceni izposodili denar, nato tega pretvorili v druge valute, da bi vložili v naložbe z višjim donosom, kot so denimo ameriške obveznice, delnice Nvidie ali katero drugo naložbo.

''Olje na ogenj je prililo tako imenovano zapiranje carry trade strategije, po kateri so si vlagatelji po nizkih obrestnih merah izposojali japonske jene in z njimi kupovali vrednostne papirje v domači ali tuji valuti, med drugimi tudi delnice ameriških tehnoloških podjetij. Dvig obrestne mere japonske centralne banke in rast jena sta povzročila, da so posojila v jenih postala dražja in vlagatelji so morali za vračilo posojil te vrednostne papirje prodajati,'' pojasnjuje Jure Štimac iz NLB Skladov.

''Japonska centralna banka končuje politiko izredno nizkih obrestnih mer, kar je povzročilo tudi obrat trenda v gibanju jena proti dolarju in evru. Jen je tako v slabem mesecu dni pridobil 12 odstotkov v primerjavi z dolarjem in posojilojemalcem se zdaj mudi vrniti ta posojila in omejiti izgube. Delniški trgi po svetu služijo kot bankomat, kjer se pridobi likvidnost za vračilo posojil,'' zaključuje Lokar. Carry trade je torej močno priljubljena in razširjena trgovalna strategija.

Konec obdobja carry trade?

Naraščajoči jen je spodbudil ugibanja o tem, ali bi to lahko pomenilo konec tako imenovane priljubljene strategije carry trade. "Dvig obrestnih mer na Japonskem spreminja pravila igre," je za Bloomberg povedal Pierre-Yves Gauthier, vodja raziskav pri pariški posredniški družbi AlphaValue. Dodaja, da je konec brezplačnega finančnega vira.

"Zdaj vidna ranljivost ameriških delniških indeksov na dvig menjalnega tečaja jena opozarja na posledice sprememb denarne politike na vzhodu za cene sredstev v ZDA in v razvitem svetu," je CNBC povzel komentar Russell Napierja, soustanovitelj portala za naložbene raziskave ERIC. "Da se je ameriški delniški trg moral tako negativno odzvati na rast vrednosti jena, je pokazatelj vlagateljem, kako medsebojno povezana so vrednotenja ameriških delnic z globalnim monetarnim sistemom," ocenjuje Napier.

Napier je še opozoril, da bo imel upad ameriških delnic verjetno pomembne posledice za vlagatelje, ki so uporabljali carry trade strategije. "Ker je jen tako podcenjen in je zdaj neizbežna potreba po finančnem zategovanju na Japonskem, vlagatelji ne bi smeli pričakovati, da bodo vrednotenja ameriških delnic še naprej rasla." Napier je zaključil, da so premiki jena v zadnjih tednih in vpliv na ameriške delniške indekse pokazali nekaj zgodnjih opozorilnih znakov težav ZDA, ko tuji vlagatelji vstopijo v obdobje repatriacije kapitala v državo. Vračanje kapitala bi po njegovi oceni lahko trajalo več kot desetletje.

"Odvija se izjemno razdolževanje in na trgu, ki je tako nemiren, je težko še reči, ali smo dosegli dno," je povedal Brad Bechtel, globalni vodja FX pri Jefferies LLC. "Vprašanje, ki se poraja, ni toliko gibanje trga, temveč obseg, govorimo o velikanskih vsotah, s katerimi se danes trguje," je dejal. "Seveda se ves carry trade ne bo odvil v enem dnevu, a glede na obseg, ustvarja strukturne težave," je povedal ​​Christopher Dembik, višji investicijski svetovalec pri Pictet Asset Management. ''Prišlo je do množične kapitulacije položaja carry trade, pri čemer so se vsi hkrati pognali proti vratom,'' je za Bloomberg povedal Nick Twidale, glavni tržni analitik pri ATFX Global Markets.

Kljub razprodaji še ni konec za strategijo carry trade, meni Ed Rogers iz Rogers Investment Advisors. Dodaja, da bo glede trgovanja z jeni v nekem trenutku vsekakor prišlo do panike, vendar misli, da ni konec. "Še vedno obstaja precejšnja razlika v obrestnih merah, ki jo je treba izkoristiti, toda … veliko ljudi želi pokriti obstoječe pozicije, in carry trade z jenom bi lahko bila ena od strategij, ki se je vlagatelji bojijo," je dodal.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar