NLB skozi 'zadnja vrata' na hrvaški trg

Nova Ljubljanska banka (NLB) je sklenila kupoprodajno pogodbo za nakup 100-odsototnega deleža družbe SLS Holdco, matično družbo Summit Leasing Slovenija in njenih hčerinskih družb od skladov, ki upravljajo podružnice družbe Apollo Global Management in Evropske banke za obnovo in razvoj. Posredno pa so postali lastniki družbe Mobil Leasing, ki ima licenco za poslovanje na hrvaškem trgu.

"To bi lahko bil vstop skozi zadnja vrata. Z vidika slovenske zakonodaje se pogodbe o finančnem lizingu štejejo za vrsto potrošniškega kredita oziroma imajo tak status," je za Bloomberg Adria povedal Gregor Pajek, iz odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.

"NLB s prevzemom Summit Leasinga pridobiva 30-odstotni tržni delež na področju lizinških poslov na slovenskem trgu, s čimer postaja največji akter na področju lizinških poslov v Sloveniji," pravi Andrej Knez, analitik Bloomberg Adria. Z vidika dobičkonosnosti ocenjuje, da je ta transakcija prinesla majhno znižanje neto obrestne marže skupine NLB v višini 3,4 odstotka za okoli 0,1 odstotne točke, saj je bila dobičkonosnost Summit Leasinga nekoliko nižja od dobičkonosnosti banke. 

"Ključna prednost poslovanja NLB je v širitvi osnovnega obrestno generiranega premoženja in širšem naboru produktov, ki jih ponuja svojim strankam, kar je element za zaščito dobičkonosnosti in potenciala izplačila dividend na dolgi rok," meni Knez. 

Drug pozitiven element pa je ponjegovem mnenju to, da zamude pri lizingu zaradi strožjega zakonodajnega okvira na področju bančnega in lizinškega poslovanja niso verjetne v takšnem obsegu kot pred zadnjo finančno krizo. "To je še posebej pomembno pri upravljanju tveganju prilagojene aktive banke, kjer bi poslabšanje teoretično povzročilo omejitev kreditne rasti in s tem poslabšanje dobičkonosnosti," poudarja analitik.

Hanfa: Summit Leasing je na hrvaškem trgu od aprila lani

Summit Leasing Slovenija je skupaj z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) in Biser Holdings na hrvaškem trgu prisoten od marca lani, ko je prejel soglasje regulatorja trga za nakup 100-odstotnega deleža v družbi Mercedes-Benz Leasing Hrvatska. "Aprila lani se je ta družba preimenovala v Mobil leasing," so potrdili na Hrvaški agenciji za nadzor finančnih uslug (Hanfa). Samega prevzema Summita pa ne morejo komentirati.

Sam prevzem sicer še ni na javno objavljenem seznamu priglasitev na Agenciji za varstvo konkurence (AVK). Tam glede tega primera komentarjev prav tako ne dajejo. Zaključek posla je tako odvisen od pridobitve regulatornih in protimonopolnih soglasij in je trenutno predviden v drugi polovici leta 2024. 

Ali je to poteza 'G7', s katero so korak bližje poslovanju na hrvaškem bančnem trgu, smo vprašali tudi Odvetniško pisarno Kavčič, Bračun in partnerji, ki so NLB pravno svetovali v tem konkretnem primeru. "Nimamo pristojnost za posredovanje informacij glede navedene zadeve," so odgovorili. Vprašanje smo naslovili tudi na NLB, odgovor še čakamo.

'Mala razpoka, ki bo morda podrla jez'

"Gre za malo razpoko, ki bo morda podrla jez, ki so ga postavili Hrvati," ocenjuje Pajek, s čimer se nanaša na to, da želi NLB že dolgo vstopiti na hrvaški trg. Zaradi težke zgodovine zapletov z nekdanjo hrvaško podružnico Ljubljanske banke ob razpadu Jugoslavije je to še edini trg nekdanje skupne države, na katerem NLB ne posluje.

"Z vidika slovenske zakonodaje se pogodbe o finančnem lizingu štejejo za vrsto potrošniškega kredita oziroma imajo tak status. Prav tako je z vidika slovenska zakona o bančništvu finančni lizing finančna storitev, ne pa bančna," poudarja Pajek. Za bančne storitve se za NLB po njegovih besedah tako nič ne spreminja, bo pa v smislu finančnih lizingov, ki jih hrvaška podružnica sklepa s fizičnimi osebami, tudi s pravnimi, ampak predvsem s fizičnimi, šlo za upravljanje finančnih storitev na hrvaškem trgu. 

Bloomberg Mercury

 

Finančni lizing namreč omogoča pravico, da se ob plačilu zadnjega obroka lahko opravi odkup in s tem preide lastninska pravica, pri čemer potem govorimo o potrošniškem kreditu. "V tem smislu bo NLB kot lastnica te lizinške družbe opravljala lizinške storitve posredno, kot del skupine, in lahko rečemo, da na hrvaški trg vstopajo v omejenem obsegu," dodaja Pajek. Za bančni trg bi potrebovali licenco za opravljanje bančnih storitev, kar pa je v domeni hrvaške Narodne banke (HNB). 

Tam so razmere bolj kompleksne zaradi spora Ljubljanske banke s hrvaškimi varčevalci, ki ostaja nerazrešen. Hrvaška narodna banka je vlogo NLB o vstopu na hrvaški bančni trg prejela že leta 2017, so odgovorili pred časom, iz česar je mogoče sklepati, da postopek še ni zaključen.

Zaplet med Slovenijo in Hrvaško izhaja iz časov razpada nekdanje Jugoslavije, ko je hrvaška podružnica Ljubljanske banke zašla v težave in ni mogla poplačati deviznih vlog hrvaških varčevalcev. Slovenija je, da bi se ločila od teh terjatev, krivdo za katere je pripisala Hrvaški, s posebnim ustavnim zakonom ustanovila Novo Ljubljansko banko (in Novo Kreditno banko Maribor). Sledili so številni sodni postopki na Hrvaškem in nato še na mednarodnih sodiščih, na katerih je Slovenija na koncu izgubila, terjatve do NLB pa so ob prodaji banke leta 2018 konec koncev prešle na državo Slovenijo.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar