Medtem ko se rok za izdajo vpisa ljudskih obveznic v obsegu 250 milijonov evrov pospešeno izteka, je vladna konjenica na čelu s podpredsednikom vlade in ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, kot kaže krenila v zadnji prodor krepitve zanimanja.
Vladni minister je namreč današnji objavi na družbenem omrežju LinkedIn nejevoljno in obenem očitajoče zapisal, kako "nekateri mediji" po izdaji obveznic "z veliko mero kritik" spremljajo potezo pristojnega ministrstva, s katero si vlada med drugim prizadeva tudi za dvig splošne finančne pismenosti.
"Spodbujamo ljudi, da vidijo mimo tako zakoreninjenih depozitov, da razpršijo svoje premoženje," je o socialni oziroma izobraževalni funkciji precedenčne izdaje dolžniškega instrumenta zapisal minister. Ob tem je podpredsednik vlade ošvrknil prekomerno kritične medije, ki so vlado sprva spodbujali k izdaji obveznic in ji očitali, da pri tem ne sledi zgledu nekaterih držav, kot je denimo Hrvaška, zdaj pa ti "isti oblikovalci javnega mnenja" ne morejo "iz svoje kože" in "širijo negativizem".
Preberi še
Zanimanje za obveznice veliko, ponudniki glede prodaje skrivnostni
V NLB sta več kot dve tretjini strank, ki so vpisale obveznice pri NLB, trgovalni račun odprli na novo.
14.02.2024
Pregled cenikov: Koliko vas stane nakup ljudske obveznice?
Stroški do konca leta 2024 so najmanj 19,5 evra ob naložbi 10 tisoč evrov.
30.01.2024
Vse na enem mestu: 27 vprašanj in odgovorov o ljudskih obveznicah
Nakup državnih obveznic lahko predstavlja alternativno obliko varčevanja bančnim vlogam.
24.01.2024
Država bo ponudila 3,4 odstotka obresti na ljudske obveznice
Bodo banke motivirane za ponujanje ljudskih obveznic, saj bi to pomenilo tudi odliv depozitov?
24.01.2024
Prihaja davek na premoženje? O tem bo odločal novi strateški svet
Golobova vlada davčne reforme z obdavčitvijo premoženja še ni pospravila v predal.
09.01.2024
Minister je v zvezi s hrvaškim primerom v intervjuju za Bloomberg konec novembra dejal, da je "Hrvaška (je) letos, če prav računam, izdala za približno tri milijarde kratkoročnih instrumentov," kar pa je bilo za Slovenijo po njegovi oceni odločno preveč.
Med razlogi za izdajo ljudskih obveznic je takrat izpostavil še, da gre pri tem "za dolgoročno zniževanje dolga v BDP".
Boštjančič je danes v podkastu televizijske mreže Pop TV znova ponovil mantro, češ da "verjame", da "bo vpis nekje v okviru, ki smo si ga želeli." Da vlada "še (nima) podrobnih podatkov, kdo in za koliko je kupoval."
Hkrati je zapisal: "dejstvo (je), da imamo v Sloveniji veliko število na novo odprtih trgovalnih računov, kar je seveda pomemben uspeh."
Kot smo na straneh Bloomberg Adria poročali včeraj, torej le dva dni pred iztekom roka za vpis obveznic, ponudniki natančnih podatkov glede povpraševanja ne razkrivajo. Pri naši največji banki NLB so nam denimo pojasnili, da je ''eden osnovnih ciljev izdaje obveznice za državljane (je) spodbujanje razvoja kapitalskega trga," kar je v skladu z navedbami pristojnega ministra za finance o "izobraževalni funkciji" izdaje. Vsled tega pa so povedne tudi izjave ponudnikov, ki dlje od generičnih pojasnil o poteku prodaje "v skladu s pričakovanji" tudi ne gredo.
Izdaja ljudskih obveznic je zgodovinski projekt na finančnem področju z – tako vlada – mnogimi pozitivnimi učinki, ki z demokratizacijo obvezniških trgov daleč presegajo okvire fiskalne politike.
Slovenci ekstremisti
"Slovenci smo pri finančnih naložbah narod ekstremov. Denar v nogavicah in na bančnih računih ali naložen v kriptovalute in druge izjemno tvegane špekulativne naložbe. Kot, da vsem ne obstaja nič," je zapisal minister.
Hkrati pa je tudi zapisal, da bi bilo prav, da spodbudimo ljudi k razmisleku, da se odločijo, ali bodo vpisali obveznice.
Celotni zapis ministra za finance lahko preberete na spodnji sliki