Država bo ponudila 3,4 odstotka obresti na ljudske obveznice

Ljudska obveznica, ki so jo na finančnem ministrstvu napovedovali že lani, bo izdana prvega februarja s triletno ročnostjo, obrestna mera pa bo znašala 3,4 odstotka. "Veseli me, da se Slovenija priključuje državam, ki so državljanom ponudile obveznice. Obseg izdaje bo 250 milijonov evrov," je pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič. Vpis bo potekal med 1. in 16. februarjem, in sicer na 186 vpisnih mestih prek petih distributerjev: NLB, NKBM, BKS, SKB in Ilirika.

Kot smo že poročali, bo treba za nakup državnega dolga odpreti trgovalni račun. "Tako Klirinško-depotna družba (KDD) kot tudi vsi distributerji so zelo oklestili stroške trgovanja s to obveznico, znašajo približno 20 evrov ob naložbi v višini 10 tisoč evrov," je pojasnil finančni minister. To pomeni, da bodo stroški ob takšni višini naložbe znašali 0,2 odstotka. 

Hkrati je minister ponovno poudaril, da se bodo obresti fizičnih oseb tako za zakladne menice kot tudi za obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, pri plačilu dohodnine izenačile z obravnavo obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. "To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine tisoč evrov," zagotavljajo na ministrstvu. To namreč določa sprejeti zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.

Obveznice bodo po uvrstitvi na Ljubljansko borzo prosto prenosljive

Ljudske obveznice bodo na voljo vsem s stalnim in začasnim prebivališčem v Sloveniji, minimalen znesek vplačila bo tisoč evrov maksimalen pa 100 tisoč evrov. Po pojasnilu Boštjančiča bo vpis lahko manjši od želenega v primeru preseganja ponudbe. "Ko bodo uvrščene na Ljubljansko borzo, pa bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdor koli," pravi Boštjančič. 

Sama izdaja ljudske obveznice po njegovih besedah zasleduje več ciljev, med drugim spodbuditi zanimanje za kapitalske trge, ker mali vlagatelji to možnost premalo poznajo in imajo naložbe zgolj v bankah. Poleg tega želijo na ministrstvu spodbuditi finančno pismenost.

"Z udeležbo malih vlagateljev se bo povečala prepoznavnost kapitalskega trga, finančna pismenost in zanimanje vlagateljev. Gre za dolžniški instrument, ki ga izda država in ta jamči tako za povračilo glavnice kot za vsakoletne obresti," je pojasnila državna sekretarka Nikolina Prah. Po njenih besedah gre za manj tvegan instrument, ki je zelo dobra alternativa bančnim depozitom. "Tveganja so nizka, če pa bo posameznik želel predčasno priti do vloženih sredstev, jih bo lahko prodal na sekundarnem trgu, ob tem pa bo izpostavljen tržnim razmeram," je dodala Prah.

Praktično ni dvoma v uspešnost izdaje

Novinarje je zanimalo tudi, ali se morda minister boji nezaupanja državljanov? "Pravzaprav ne, verjamem, da bo ta izdaja uspešna. Obrestna mera je ugodnejša od depozitov, s tega vidika ne sme biti dvoma, gre za eno najbolj varnih naložb," je odgovoril Boštjančič. 

Minister tako verjame, da bo izdaja uspešna. "Če vpis ne bo tak, kot pričakujemo, je to jasen znak, kje smo pri dojemanju prebivalcev glede tovrstnega instrumenta, kar pomeni, da nas čaka še veliko dela pri opismenjevanju, kar je eden od pomembnih ciljev," je poudaril Boštjančič. Stopnja finančne pismenosti je po njegovih besedah v Sloveniji nizka. 

Kot je nadaljeval, je toliko časa trajalo, da je do izdaje prišlo tudi zato, ker so se ukvarjali s tem, da bodo obveznice likvidne in se bo z njimi dalo trgovati na sekundarnem trgu. "V mnogih drugih državah skoraj ni trgovanja s tovrstnimi papirji na sekundarnem trgu. Verjamemo, da bo potem, ko bo prva faza zaključena, tudi relativno živahno trgovanje na Ljubljanski borzi, kar je tudi eden izmed ciljev. Če nekdo ne bo želel biti tri leta lastnik, jo bo lahko prodal na borzi," je bil jasen Boštjančič.

Na Hrvaškem je bilo namreč po njegovih besedah trgovanja zelo malo. "Likvidnost tam je majhna, prepričan sem, da bo trgovanja pri nas več, zato je bilo precej veliko pozornosti posvečeno, da se to uvrsti na borzo," je zatrdil minister.

Kako visoki bodo obljubljeni popusti?

Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da bodo ponudniki pripravili popuste, vezane na odprtje trgovalnega računa in stroške trgovanja s to obveznico. Vse bo objavljeno na spletni strani ministrstva. "Pogajanja so potekala z vsako banko oziroma distributerjem posebej in vsaka je pri sebi preverila, kakšne so možnosti za določitev cene, tako da cene ne bodo enotne in jih bo vsaka prilagodila zase," je zatrdila Prah.

"Lahko potrdimo, da bomo pripravili določene popuste, vezane na odprtje trgovalnega računa in stroške trgovanja s to obveznico," so potrdili v naši največji banki po bilančni vsoti NLB. Konkretni stroški bodo po njihovih besedah transparentno predstavljeni v ponudbeni dokumentaciji in na njihovi spletni strani. Glede ugodnosti na NLB ostajajo skrivnostni.

Vprašanje o tem, kakšne popuste lahko pričakujejo potencialni mali vlagatelji, smo naslovili tudi na druge večje ponudnike, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih poslov. Od vseh odgovorov še nismo prejeli, odzvali pa so se v borznoposredniški hiši Ilirika. Tako kot NLB tudi ta višine popusta ne razkriva, saj bodo več povedali po novinarski konferenci.

Po zagotovilih ministrstva bodo konkretni stroški odpiranja in vodenja računa po posameznih distributerjih predstavljeni v ponudbeni dokumentaciji. Ta bo predstavljena danes tekom dneva. "Z več bankami smo se pogovarjali, preverjali interes, ta interes je, a ni povsod enako velik, verjamemo pa da interes je," je povedal Boštjančič.

Na bankah je 29 milijard sredstev gospodinjstev, zakaj takšen obseg izdaje?

Na bankah je skupaj za 29 milijard evrov sredstev gospodinjstev, zato se zdi, da je predviden obseg prodaje v višini 250 milijonov evrov pljunek v morje. Zakaj so se na ministrstvu odločili za takšen obseg? "Ob določitvi velikosti izdaje je bil upoštevan tudi cilj glede zadolževanja države, hkrati pa smo presodili, da je takšna izdaja primerna in ne obremenjuje samega bančnega sistema," je dejala Prah.

Ali načrtujejo na ministrstvu kakšen dodaten krog izdaje, če bo zanimanja veliko?

Z izdajo obveznic po besedah finančnega ministra lovijo ravnotežje med pospeškom kapitalskemu trgu in na drugi strani želijo spodbuditi tudi banke k temu, da zrastejo obrestne mere za depozite. "Treba je upoštevati primarni interes zadolževanja zakladnice. Ves čas pazimo, takšna izdaja, ki je kratkoročna, bi lahko negativno vplivala na naš položaj, ko izdajamo obveznice na klasičen način. Stremimo namreč k desetletnem zadolževanju," pojasnjuje minister.

'Banke ne bodo preveč motivirane za ponujanje ljudskih obveznic'

V registru dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki ga vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), je zabeleženih 20 ponudnikov. Večina med njimi je poslovnih bank. Poglejmo izkušnje hrvaških kolegov.

Tam so ljudske obveznice izdali lani marca, državljani so državi posodili za 1,3 milijarde evrov sredstev v zameno za 3,65 odstotka obresti. S tem so močno presegli pričakovanja finančnega ministrstva, ki je izkoristilo trenutek, ko so bile bančne depozitne obrestne mere še nizke. Vpis ljudskih obveznic je bil za hrvaške državljane brezplačen in je potekal prek poslovnih bank. Neuradno je bilo med kupci ljudskih obveznic veliko starejših od 60 let. 

"Pri nakupu ljudskih obveznic je bil manjši delež vlagateljev, ki so se za nakup obveznice odločili prek bank," hrvaške izkušnje povzema Ivan Kurtović, predsednik uprave InterCapital Asset Managementa. Po njegovem mnenju tudi slovenske banke ne bi smele biti preveč motivirane za ponujanje ljudskih obveznic, ker ne želijo odliva depozitov.

Nakup s klikom miške?

Kasneje se je hrvaška vlada odločila še za izdajo zakladnih menic, ki jih poznamo tudi pri nas. Pri tem pa so naši južni sosedje poenostavili nakup menic, saj kupci niso potrebovali trgovalnega računa, kapitalski dobiček pa ni obdavčen.

Letos hrvaško ministrstvo za finance pripravlja novo izdajo ljudskih obveznic ali zakladnih menic. Ta pa prinaša novost: nakup bi bil mogoč že s klikom miške, poroča Delo. 

Čeprav je treba podrobnosti še opredeliti, po poročanju Dela pravi ​​Hrvoja Radovanića, direktor uprave za upravljanje javnega dolga na hrvaškem ministrstvu za finance, pa v sodelovanju z državno finančno agencijo pospešeno pripravljajo tehnično platformo za prodajo obveznic oziroma zakladnih menic "v živo" ali "s klikom miške".

S tem bi sledili madžarskemu zgledu, kjer so razvili aplikacijo, prek katere imajo mali vlagatelji svoj račun, in lahko v vsakem trenutku kupijo in prodajo obveznico brez sekundarnega trga.

Članek smo dopolnili z novimi informacijami glede same izdaje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar